V drevoredu japonskih češenj pri Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB) na Večni poti, dreves, ki jih je Sloveniji leta 1999 podarilo Združenje ljubiteljev cvetočih češenj, pri čemer je po slovesni predaji v japonskem parlamentu in enoletni rasti sadik v karantenskem nasadu v ljubljanskem Botaničnem vrtu prvo rastlino zasadila japonska princesa Sajako, so konec julija posekali 15 posušenih dreves. Kot so pojasnili na NIB, je bil posek, ki ga je opravilo podjetje za gozdarske storitve Tisa, »strokoven in sanitaren ter izveden po dogovoru NIB z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani«. Nadaljnji posek ni načrtovan, jeseni pa je predvidena saditev novih dreves.
Opozorila pred gradnjo
Kot je pred njihovo odstranitvijo ob pogledu na suha in napol suha drevesa pred dnevi opozoril Jože Bavcon, vodja Botaničnega vrta, kjer so do gradnje NIB leta 2020 zanje skrbeli, so ob gradbenih posegih drevesa utrpela veliko škodo. »Češnje kot občutljive rastline takšnih posegov ne prenesejo, na kar smo zaman opozarjali. Češnje, ki so že dajale lepo podobo pred vhodom v nove fakultete, so zdaj zdesetkane,« je poudaril Bavcon. Dodal je, da je sedanja podoba drevoreda, ki je bilo protokolarno darilo, zelo klavrna in da so v Botaničnem vrtu stalno opozarjali, da je gradnja ob japonskih češnjah problematična, a so na to dobili odzive, da naj bi bili zaviralci znanosti.
Okužena drevesa
Na NIB so na vprašanji, kaj je vzrok, da so se drevesa posušila, in ali so lahko vzrok gradbeni posegi, odgovorili, da so nekatera drevesa že vrsto let okužena s patogenimi glivami, kot je navedel Gozdarski inštitut Slovenije v strokovnem mnenju iz leta 2015, in odmirajo. Zato so jih skozi leta zamenjavali; kot so še zapisali, so nekatera mlajša drevesa verjetno odmrla zaradi tega. Ob tem so dodali, da imajo »češnje svojo življenjsko dobo, ne moremo pa izključiti, da je prišlo pri kateri od njih do poškodb koreninskega sistema med gradnjo, čeprav je bil izvajalec opozorjen na njihovo vrednost in so bile ustrezno ograjene«. Pojasnili so, da so bili med gradnjo na nasad češenj ves čas izjemno pozorni in v stiku z japonskim veleposlaništvom kot tudi biotehniško fakulteto. »V projektni dokumentaciji gradnje Biotehnološkega stičišča (BTS) - NIB so bili zelo jasno določeni omilitveni ukrepi v času gradnje, saj je bil skupni cilj vseh vpletenih minimalen vpliv gradnje na krajinski park. O začetku del so bile obveščene vse pristojne institucije, ki izvajajo ustrezen nadzor,« so zapisali na NIB. Dodali so, da je monitoring dvoživk izvajalo herpetološko društvo, v načrtu krajinske arhitekture kot sestavnem delu dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekta za izvedbo pa so bili predvideni ukrepi za zaščito nasada japonskih češenj, ki so jih izvedli, in sicer v največji možni meri zaščite in ohranitve stanja dreves. »Izvajalec gradnje BTS - NIB, Kolektor Koling, je za vsa dela, vezana na zaščito dreves, kot je predpisano s projektno dokumentacijo, za svojega podizvajalca izbral podjetje Tisa, ki zaposluje ene najbolj kompetentnih strokovnjakov na tem področju,« so še poudarili na NIB.
