Na Ljubljanskem barju ploganje ni le priljubljen način gibanja med domačini, temveč tudi dragoceno orodje za ohranjanje enega najobčutljivejših naravnih okolij v Sloveniji. Mokrotna pokrajina, bogata z biodiverziteto, redkimi rastlinami in ogroženimi živalskimi vrstami, vse bolj privablja obiskovalce. Z večjim obiskom pa žal prihaja tudi več smeti. Prav zato se je Turistično društvo Barje odločilo, da bo ploganje postavilo v središče svojih prizadevanj za varstvo narave.
Kaj je ploganje
Turistično društvo Barje, ki mu je ministrstvo za naravne vire in prostor priznalo status nevladne organizacije v javnem interesu na področju ohranjanja narave, že več kot dve desetletji organizira čistilne akcije na Barju. Poleg tega društvo aktivno sodeluje z domačini in obiskovalci ter spodbuja trajnostni odnos do prostora. Ena ključnih pobud zadnjih let pa je prav promocija ploganja. »Ploganje, ki je kombinacija besed 'plocka upp', kar v švedščini pomeni 'pobrati', in angleške besede za tek 'jogging', je torej vsakršna športna aktivnost v naravi (tek, kolesarjenje, veslanje, sprehajanje, supanje, treking, jahanje, kopanje, tek na smučeh …), ki vključuje pobiranje smeti na poti. Ploganje je vedno bolj priljubljeno med ekološko ozaveščenimi rekreativci, plogarja ali plogarko pa prepoznate po vrečki za smeti, v katero med svojo aktivnostjo pobira smeti,« so nam pomen besede razložili člani TD Barja in izpostavili, da je bil prvi plogar na Barju Rok Kunaver.
Iskanje primernega slovenskega izraza
Pomemben mejnik v uveljavitvi ploganja kot prepoznavne dejavnosti je bil tudi nastop Turističnega društva Barje na 2. ljubljanskem festivalu športa v parku Tivoli, kjer so s kratkim videom predstavili različne oblike ploganja v barjanski naravi. Obiskovalce so povabili, da pomagajo najti primeren slovenski izraz za dejavnost in osebo, ki jo izvaja. »Od 103 predlogov je bilo 43 predlogov za ploganje, ki je v redni rabi v vseh društvenih komunikacijah. Zanimivi so bili tudi predlogi čistotek, ekotek in morda še smetkanje,« je povedal Marjan Strle, član Turističnega društva Barje, in dodal, da so po občnem zboru leta 2022 člani društva začeli organizirano plogati. »Sprva smo nekajkrat šli skupaj po Barju s smetarskimi vrečami. Danes pa plogamo spontano in na sprehod ali kolesarjenje povabimo prijatelje. Ti so se sprva morda zmrdovali nad idejo, zdaj pa vsi hodijo z vrečkami in pridno pobirajo tudi iztrebke svojih psov,« opisuje pozitiven premik v skupnosti. Dodaja še, da vsako leto člani društva očistijo bregove Iščice in Farjevca.
Preprosto dejanje, primerno za vsakogar
V društvu poudarjajo, da ploganje ni nekaj za »posebne naravovarstvenike«. Gre za preprosto dejanje, ki ga lahko izvede vsak – brez posebne opreme ali predpriprave. Dovolj je, da se na sprehod po naravi odpravite z vrečko in vanjo zberete smeti, ki jih srečate na poti. S tem postanete del gibanja, ki spreminja okolje – in zavest – na bolje.
Do danes so v TD Barje že več kot stotim plogarjem podelili simbolična darila, bodisi društvene majice bodisi majice z napisom Ljubljana je najlepše mesto. Z majhnimi pozornostmi želijo izraziti hvaležnost vsem, ki s svojim zgledom kažejo, da se do narave da obnašati spoštljivo in odgovorno. Po njihovih ocenah je med obiskovalci Barja veliko takšnih ljudi – marsikdo že zdaj pobere smeti za sabo ali celo za drugimi, ne da bi vedel, da pravzaprav že sodeluje v ploganju.
So si pa članice in člani Turističnega društva Barje enotni, ko povedo, da ploganje ni le modna muha, temveč gibanje z dolgoročno vizijo. Želijo si, da bi vsi obiskovalci Barja postali plogarji. Čeprav mnogi to že so, si želijo, da bi ta zavest postala bolj razširjena. S tem bo Barje ostalo neokrnjeno, obiskovalci pa bodo z njega odhajali z boljšim občutkom – in morda tudi z manj smeti v naravi.
