»Verjetno se vsi dobro spomnijo letošnjega junija in fotografij požgane trave, posušenih dreves in prizadetih ptic ter drugih živih bitij. Ljudje so se zato samoorganizirali, začeli so zalivati drevesa in se na nas obračati za dodatne nasvete,« je na tiskovni konferenci v imenu Mladih za podnebno pravičnost in iniciative Za drevesa povedal Izidor Ostan Ožbolt. Pri tem je pojasnil, da so le nekatere občine drevesa zalivale in ob mlada drevesa namestile zalivalne vreče, večina dreves pa je »ostala prepuščena žgoči vročini«.
Štiri ključne zahteve
»Javno pismo je doživelo neverjeten odmev. Ne le, da je pismo podpisalo več kot 600 strokovnjakov, zgroženih občanov, ampak tudi več kot 60 društev, podprla so ga tudi vsa ključna strokovna združenja,« je pojasnil Izidor Ostan Ožbolt. Arhitekt Arne Vehovar je navedel, da glede na široko in jasno izraženo podporo strokovne javnosti menijo, da »ministrstvo poziva nikakor ne sme ignorirati, obenem pa pričakujemo hiter odziv«. Dodal je še, da je strokovna javnost ministrstvu za naravne vire in prostor pripravljena pomagati pri uveljavljanju zahtev.
Podpisniki pisma zahtevajo pripravo enotnih pravil za strokovno ravnanje z drevesi v naseljih. Kot so pojasnili, morajo biti vsa drevesa posajena in vzdrževana po visokih standardih. Da pravila ne bi ostala samo mrtva točka na papirju, zahtevajo, da pristojna institucija vodi evidenco dreves in tudi izdaja dovoljenja za sečnjo dreves. Zahtevajo pripravo usmeritev za občanke in občane, ki želijo pomagati pri skrbi za drevesa in druga živa bitja v naseljih. Tretja zahteva je izdelava nacionalnih smernic za rabo vode v izrednih razmerah, kjer je treba zalivanju dreves določiti pomembno mesto med prednostnimi nalogami. Kot so navedli, bi zalivanje dreves moralo imeti prednost pred recimo zalivanjem površin za golf, nogomet, pranjem avtomobilov in podobno. Na koncu zahtevajo še, da se vzpostavi strokovna skupina, ki ne bo namenjena le spremljanju stanja v prostoru, torej nadzoru dreves, ampak bo tudi pristojna za posodabljanje zakonodaje, za pomoč občinam in občanom ter ukrepanje v primeru večjih problemov ali kršitev.
Drevesa ustvarjajo pogoje za življenje
Podpisniki so poudarili, da je ekosistemskih koristi dreves več. »Mesta so pomemben življenjski prostor divjih opraševalcev, tako različnih čmrljev kot množice čebel samotark. Ob ustreznem upravljanju lahko na javnih zelenih površinah in zasebnih vrtovih dobijo hrano in prostor za gnezdenje,« je zapisal Danilo Bevk z Inštituta za biologijo in predstavnik društva Čmrljica – slovensko društvo za varstvo opraševalcev. »V parkih in na vrtovih bi morale biti dobrodošle tudi divje rastline. Želimo si manj brnenja kosilnic in več brenčanja. Manj zelenih puščav in več pisanih travnikov,« je še zaključil.
Za konec pa je krajinska arhitektka z Inštituta za politiko prostora Maja Simoneti navedla, da nas mora pobuda spomniti na to, kar smo se učili v šoli. »Rastline ustvarjajo pogoje za življenje in brez njih ni življenja,« je pojasnila.
