Petkovškovo nabrežje je eno izmed ljubljanskih območij, kjer je od blizu mogoče spremljati, kako se prostor in program v njem spreminjata zaradi turističnega navala v mestu. V zadnjih letih so se na odseku med Resljevo cesto in Rozmanovo ulico namnožili hostli oziroma turistične namestitve, kar pa v Ljubljani še zdaleč ni osamljen primer. V mestu je vse več lokacij, na katerih so turistične storitve in vsebine preglasile druge, prej namenjene lokalnemu življenju.
Če navedemo le nekaj primerov. V bližini Čevljarskega mosta, kjer je nekoč delovala galerija Ars, je že nekaj časa hotel. V njegovi neposredni bližini je Zlata ladjica, nekdaj prepoznaven ljubljanski družabni prostor, danes pa draga restavracija in hotel. Dolgo v noč so se študenti in tudi starejše generacije še pred leti pri Križankah družili v lokalu Pod skalco, kjer zdaj nastaja hotel. Kar nekaj podobnih primerov je tudi na Petkovškovem nabrežju.
»Včasih si poznal sosede, se pozdravil in se kaj pogovoril, zdaj jih, razen starejših, ne poznam, ker je tu veliko hostlov. Prostor, kjer je bila nekoč plesna šola Jenko, so spremenili v hostel, enako velja za lokacijo, kjer je bil urar. Ta se je moral izseliti, ker je lastnik prostore začel oddajati turistom. Prav tako je tu nekoč deloval butik z nosečniškimi oblekami,« spremembe na Petkovškovem nabrežju od Zmajskega mosta proti Plečnikovi zapornici strne Merita Sulejmani, ki v tem delu prestolnice živi že 36 let. Ko se je priselila na Petkovškovo nabrežje, je bilo nabrežje med Resljevo cesto in Rozmanovo ulico parkirišče, na njem pa sta bila tedaj parkirana le dva avtomobila. Z leti so se vozila namnožila in tako je ostalo do prenove, ki so jo končali pred približno dvema letoma. Od takrat tam ni več mogoče parkirati.
Razmah gostinskih vrtov
Zelo drugačnega Petkovškovega nabrežja se spominja tudi staroselka, znamenita ljubljanska frizerka Meta Podkrajšek, ki v tem delu glavnega mesta stanuje vse od rojstva. Hišo na nabrežju, na delu od Prešernovega trga do Zmajskega mosta, je leta 1897 kupil njen dedek in v njej začel opravljati frizerske storitve, sogovornica je tako tretja generacija v družini, ki je to obrt na Trubarjevi ulici nadaljevala. A še pred tem se je v otroških letih na Petkovškovem nabrežju okoli današnjega Mesarskega mosta s sosedovimi otroki igrala ravbarje in žandarje ter med dvema ognjema. »Od šodra smo imeli čisto popraskana kolena,« pripoveduje Ljubljančanka o obdobju, ko to nabrežje še ni bilo asfaltirano in hiš niso zaklepali. »Tu so bila samo stanovanja, nobene gostilne ali lokala ni bilo. Šele veliko pozneje se jih je nekaj odprlo, med njimi Čarli. Tako je nekaj časa tudi ostalo, dokler se pred leti ni zgodil rafal,« je del med Prešernovim trgom in Zmajskim mostom, kjer si zdaj sledijo lokal za lokalom, opisala Meta Podkrajšek.
Ta del nabrežja, kjer so prej prav tako bili parkirani avtomobili, so prenovili pred približno 12 leti, nekaj let pozneje pa so prej mirni obrečni del skoraj v celoti naselili lokali s svojimi vrtovi, kamor zahajajo tako domačini kot turisti. Pri čemer del stroke že nekaj časa opozarja, da se gostinski vrtovi v središču mesta vse bolj zažirajo v javni prostor in da se s privatizacijo javnega prostora zmanjšuje njegova dostopnost za vse pod enakimi pogoji.
Vse več turističnih namestitev
Kot že omenjeno, se je ob navalu turistov v Ljubljani tudi na Petkovškovem nabrežju prilagodila ponudba in spremenila sestava tamkajšnjega prebivalstva. Po podatkih Ajpesa je na tem nabrežju registriranih sto aktivnih turističnih namestitev, ki prenočitve omogočajo skupno 295 osebam. »To se je v minulih letih zelo razširilo, zadnja tri leta pa je tega še več,« je o številnih turističnih sobah, apartmajih in hostlih na Petkovškovem nabrežju dejala stanovalka Merita Sulejmani. Turisti je sicer ne motijo, pravi le, da je ponoči preveč hrupno, čeprav se sogovornica zaveda, da je nočno življenje del urbanega središča. Všeč ji je, da so na delu med Resljevo cesto in Rozmanovo ulico, ki še ni prekrit z gostinskimi vrtovi, odprli lokal. »Da se lahko v miru usedeš in popiješ kavo, ker tam proti centru je vse preveč nabito,« je še dejala Ljubljančanka.
»Na spodnjem delu Petkovškovega nabrežja ima skoraj vsaka hiša hostel, kar me nič ne moti. Turisti morajo prihajati, saj je po vsem svetu tako,« pa je dejala Meta Podkrajšek, ki bo letos na nabrežju tudi sama oddajala apartma in bo tako v prihodnje vključena v turistični krogotok.
Lokal za domačine
Čeprav so po besedah sogovornice lokal odprli (tudi) z mislijo na domačine in načrtno brez posebnega koncepta. »Nekateri ponujajo zajtrke, drugi to in ono, vse pa je zelo drago. Pri nas so cene za domačine, pivo laško in union sta po 3,5 evra, heineken stane 3,6 evra, kava z mlekom 2,4 evra, pri čemer smo jo za deset centov podražili, ker se je zvišala cena mleka. Pomembno je, da neguješ domače goste. Turistov pozimi ni, treba pa je preživeti in zime so dolge,« je o svojem gostinskem izhodišču povedala Andreja Habas. Tako pred vrati njihovega lokala gostov ne vabijo table z napisi v angleščini, kar se poleti v Ljubljani rado zgodi.
