Na zeleni površini med Peričevo ulico in svojo poslovno stavbo Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso) ureja park, poimenovan fenološka ura. V njem bodo zasadili nekatere vrste, ki rastejo v mednarodnih fenoloških vrtovih, in številne druge indikatorske vrste, »s pomočjo katerih bodo predstavljeni tako imenovani fenološki letni časi«, so napovedali na agenciji. Park so zasnovali kot odprt in javno dostopen opazovalni prostor, ki bo deloval kot učilnica na prostem. »Obiskovalci bodo lahko skozi različne letne čase spremljali fenološki razvoj rastlin in se seznanili z vplivom vremena in podnebnih dejavnikov na njihov razvoj. Gre za prvi tovrstni opazovalni prostor v Sloveniji, ki bo ponujal edinstveno izobraževalno izkušnjo,« pričakujejo na agenciji.
Ko razmišljamo o letnih časih, običajno razmišljamo le o štirih (pomlad, poletje, jesen in zima), toda fenološki koledar sestavlja kar deset letnih časov, in sicer gre za predpomlad, zgodnjo pomlad, pravo pomlad, zgodnje poletje, pravo poletje, pozno poletje, zgodnjo jesen, pravo jesen, pozno jesen in zimo, so pojasnili na agenciji. »Fenološki letni časi pa niso določeni s fiksnimi datumi, ampak jih določajo rastline. Letni čas predpomlad nastopi takrat, ko začnejo cveteti izbrane rastline, kot so leska, mali zvonček, iva, rumeni dren, lapuh in nekatere druge. To pomeni, da fenološki letni časi nastopijo vsako leto nekoliko drugače, saj nanje vplivajo vremenske razmere tistega leta. Fenološki razvoj rastlin je zato pomemben biološki indikator za proučevanje vpliva podnebnih sprememb na okolje,« so razložili na Arsu.
Pridobili bodo evropska kohezijska sredstva
Park ureja družba Terra pro, s katero je agencija junija letos sklenila gradbeno pogodbo v višini 249.300 evrov z davkom na dodano vrednost. »Dela bodo v celoti financirana iz projekta SOVIR, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz kohezijskega sklada,« so dodali na agenciji. Pričakujejo, da bo park postavljen predvidoma konec aprila 2026.
Nekaj dreves in grmov, ki so že rasli na omenjeni zelenici za Bežigradom, je Arso začasno presadil in jih bo po ureditvi parka presadil nazaj. Povedali so, da bodo na tak način presadili grme španskega bezga in forzicije. »Od drevesa mirabolane, ki smo ga zaradi varnosti morali podreti, smo vzeli cepiče, iz katerih bomo poskušali vzgojiti novo drevo, ki ga bomo posadili v novi park. Staro drevo, ki se je sušilo, je bilo namreč vrsto let vključeno v program fenoloških opazovanj, zato smo želeli obdržati drevo z enakimi lastnostmi,« so pojasnili na agenciji in dodali, da so shranili tudi čebulice malega zvončka, ki jih bodo prav tako posadili v novi park. V njem naj bi posadili več kot 60 različnih rastlinskih vrst.
V mednarodnem fenološkem parku rastejo kloni
Agencija za okolje skrbi tudi za mednarodni fenološki park v Tivoliju, kjer je 35 dreves oziroma grmov, med njimi so denimo smreka, rdeči bor, puhasta breza, bukev, sivi topol, češnja, hrast dob, hrast graden, lipovec, črni bezeg, navadna leska in več vrst vrb. Posebnost mednarodnih fenoloških parkov je, da v njih rastejo drevesa in grmi, ki so klonski potomci ene matične rastline. To omogoča primerjavo in proučevanje vpliva podnebnih dejavnikov na razvoj rastlin v širšem evropskem geografskem prostoru, so razložili na agenciji in dodali, da mednarodna evropska mreža pokriva različna podnebna območja.
»Sistematična fenološka opazovanja na območju Slovenije, kot jih poznamo danes, so se začela leta 1951,« so spomnili na Arsu, kjer v več kot sedmih desetletjih opazovanj v Ljubljani opažajo, da se spremenjene razmere v okolju odražajo tudi na razvoju rastlin. »Opazen medletni dvig temperatur zraka v obdobju med marcem in aprilom je sprožil zgodnejši spomladanski razvoj opazovanih rastlin. Sivi topol v parku Tivoli tako danes olista približno 14 dni prej, kot je pred 70 leti,« so na konkretnem primeru pokazali, kako dejavniki okolja vplivajo na eno od opazovanih drevesnih vrst.
