Vprašanje dogodkov, ki se lahko izvedejo v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (KPTRŠ), je bilo lani ena od velikih kontroverz. Spomnimo: glasbenik Robert Pešut Magnifico je v Tivoliju želel imeti velik jubilejni koncert. Zavod za varstvo narave je dvakrat zavrnil soglasje za koncert. Dogodek z več deset tisoč udeleženci bi lahko nepopravljivo poškodoval naravne vrednote v parku. Še posebej so izpostavili škodo za ogroženega hrošča puščavnika.
Občina za zdaj sledi zavodu
Ministrstvo za naravne vire in prostor je kot pritožbeni organ nato razveljavilo zavrnjeno soglasje in samo podalo soglasje za koncert. Glasbenik je sicer sočasno z odločitvijo spremenil lokacijo, zato velikega koncerta v Tivoliju ni bilo. Ljubljanski mestni svet je junija lani spremenil odlok o upravljanju tega parka. Namesto državnega zavoda naj bi oceno o primernosti dogodkov v parku podajal kar občinski oddelek za okolje.
Na občini so zagotovili, da pripravljajo načrt upravljanja tega parka, ki bo jasno določil tudi pogoje za dogodke v parku. Dokler načrt ne bo pripravljen in dokler ga ne bodo potrdile pristojne institucije, bodo na občini podajali soglasja samo za dogodke, ki jih je v preteklih letih potrdil Zavod za varstvo narave.
To soboto se bo v ljubljanskem Tivoliju odvil dobrodelni dogodek, že 19. dm tek za ženske. Tudi letos napovedujejo pester dogodek z več tisoč udeleženci in bogatim spremljevalnim programom. »Postopek pridobivanja dovoljenj za letošnji dm tek za ženske je bil večinoma enak kot prejšnja leta. Novost je bila potreba po soglasju oddelka za varstvo okolja Mestne občine Ljubljana,« je sporočil Kristjan Jerončič iz družbe Dm Slovenija. Pri tem je pojasnil, da bodo spoštovali ista pravila in parametre kot lani ter v letih poprej. »Dogodek organiziramo z veliko odgovornostjo in poskrbimo za čiščenje prizorišča ter ohranjanje parka v prvotnem stanju,« nam je zagotovil Jerončič. Torej z vidika hroščev v Tivoliju vsaj za zdaj velja isti ali morda še bolj strog režim varovanja kot v preteklih letih.
Hrošč puščavnik potrebuje lubje in mir
»Hrošč puščavnik je nosilna vrsta Nature 2000. Potrebuje listnate gozdove, ki so ekstenzivno gospodarjeni, da je v njih recimo tudi odmrli les. Na habitatna drevesa so vezane tudi druge vrste. Če gre puščavniku dobro, to pomeni, da gre dobro tudi številnim drugim vrstam,« je povedal Gregor Lipovšek iz javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje (KPLB).
Za območje tega parka je še pred leti veljalo, da puščavnika tam praktično ni več. »Lotili smo se doseljevanja hrošča na območje Mestnega loga. To je še največje sklenjeno gozdno območje na Ljubljanskem barju. Hkrati je blizu najbližji močni populaciji hrošča, ki je v Tivoliju. Doselili smo okoli 200 bub. Ob tem moramo vedeti, da puščavnik v fazi ličinke preživi tudi po več let,« je pojasnil Lipovšek. Doseljevanje je izvajal Nacionalni inštitut za biologijo na podlagi populacije hroščev v Tivoliju.
Ker puščavnik potrebuje ekstenzivno gospodarjen gozd, to lahko izvajajo samo v gozdu, ki je v javni lasti, je še dejal sogovornik. Krajinski park TRŠ pa je 65-odstotni zasebni lasti. Več je bilo pobud, da občina poveča javni delež v parku, kar je za hrošča dobro.
