Vodarna Hrastje je drugi največji vir ljubljanske pitne vode, takoj za vodarno Kleče. Hrastje z vodo oskrbuje predvsem vzhodni del mesta in že od lanskega januarja obratuje okrnjeno. Takrat so analize pokazale, da je v delu vodarne prisotna presežna vrednost kemikalije tetrakloroeten, ki se sicer uporablja v industrijske namene kot topilo. Kot smo že poročali, so onesnažene vodnjake izločili iz vodovodnega sistema, zato do kontaminacije vodovodnega sistema ni prišlo. Tako so nam zagotovili v javnem podjetju Voka Snaga, ki upravlja vodovodni sistem. Pri tem so še pojasnili, da so trenutno še vedno zaprti štirje od desetih vodnjakov te vodarne. Lani so tam načrpali 4,2 milijona kubičnih metrov vode, leta 2018 pa okoli 10 milijonov. V Klečah so lani načrpali 16,8 milijona kubičnih metrov vode, v preostalih treh vodarnah pa nekaj več kot 5 milijonov.
Podana ovadba
S Policijske uprave Ljubljana so sporočili, da so kriminalisti prejšnji mesec zaključili preiskavo glede možnega krivca za onesnaženje in podali ovadbo na pristojno državno sodišče. Podrobnosti o osumljencu niso razkrili zaradi varstva osebnih podatkov. Policija je sicer podala ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja onesnaženja pitne vode zaradi malomarnosti.
V letnem poročilu družbe Voka Snaga piše, da so lani zaradi omenjene kontaminacije porabili precej več električne energije za črpanje in oskrbo vode. Lani so tako porabili kar 11,7 milijona kilovatnih ur električne energije. To je za kar 11,4 odstotka večja poraba elektrike kot leto poprej.
»Vzrok za veliko povečanje porabe električne energije je črpanje vodnjakov vodarne Hrastje-6 in Hrastje-2 zaradi ščitenja vodnjakov Hrastje-1A, Hrastje, VD Hrastje-8 in Hrastje-7 pred onesnaženjem s tetrakloroetenom,« so zapisali v letnem poročilu. Pri tem so dodali, da sumijo, da je do onesnaženja prišlo na območju Novih Jarš, v zaledju katerih je vodarna.
Dve razlitji, eno onesnaženje
Na družbi Voka Snaga torej zagotavljajo, da ni prišlo do onesnaženja vodovodnega sistema, saj so vodnjake preventivno odstranili iz sistema. To so nedavno zagotovili tudi mestnemu svetniku Alešu Primcu, ki je sicer vprašal, ali so že odpravili »zastrupitev« vodovodnega sistema. Svetnik je poizvedoval o dogodku s 24. novembra 2023, ko naj bi dva vodnjaka izločili iz sistema.
Svetniku so odgovorili, da so takrat res izključili dva vodnjaka, kar je bil »preventivni ukrep zaradi razlitja mešanice snovi, ki se uporablja v gradbeništvu, na površino ob Šmartinski cesti«. Pri tem so svetniku zagotovili, da ni znakov, da bi ta snov takrat onesnažila pitno vodo.
Je pa vodo onesnažilo razlitje topila dva meseca kasneje, torej januarja 2024. Zaradi tega drugega incidenta, pri katerem pa je prišlo do onesnaženja, sta še vedno zaprta dva vodnjaka, ki sta bila preventivno zaprta že dva meseca prej, kakor tudi še dva dodatna.
Sistemska težava
V letnem poročilu na družbi Voka Snaga ugotavljajo, da je vodarna Hrastje ranljiva tudi zaradi sistemskih težav in neprimerne urejenosti tega področja.
»Vodarno Hrastje ogrožajo nova onesnaževala, ki se pojavljajo v okolju kot posledica široke rabe v gospodinjstvih (ostanki zdravil, kemikalije splošne rabe v gospodinjstvu) in neustrezno regulirane rabe v industriji, prisotna pa so tudi stara onesnaževala, katerih viri so še aktivni, saj bi se v nasprotnem primeru zaradi dinamike podzemne vode z naravnimi procesi odstranila iz podzemne vode,« so opozorili v javnem podjetju. Pri tem so navedli, da območje redno testirajo in da pri nadzoru sodelujejo s pristojnimi institucijami. Opozorili pa so, da je treba problem reševati na sistemski, torej državni ravni: »S strani pristojnih ministrstev se pričakuje sistemske ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje prisotnosti novodobnih onesnaževal, med prioritetne ukrepe te vrste pa uvrščamo upravljanje kanalizacijskih priključkov, ki jih mora prevzeti za to usposobljena institucija – upravljalec javne kanalizacije.«
Dodali so, da ni ustreznega projektnega vodenja za tovrstne primere, »zato se razmere samo še poslabšujejo. Okolje je preobremenjeno, da bi se koncentracije novodobnih onesnaževal začele zmanjševati brez sistemskih ukrepov.«
