Otroci v trnovskem domu starejših

»A ni zabavno? To je bolje kot na vsaki veselici,« je živahno igranje tombole komentirala stanovalka Centra starejših Trnovo Ana Cunk, ki je dolgo živela v Sostrem. Družabna igra, ki so jo prejšnji teden z velikim veseljem igrali tako otroci kot starejši iz trnovskega doma, je samo ena izmed aktivnosti na dolgi listi pestrega programa počitniških varstev z medgeneracijskim druženjem za otroke od 1. do 5. razreda, ki jih v Zavodu Aktivna starost (AS) v poletnih mesecih izvajajo že osmo leto. Varstva potekajo v Centru starejših Trnovo in Centru starejših Črnuče, pri čemer se vsako leto na njih posvetijo drugi tematiki, letos so to eksperimenti.

»Naš program je zasnovan tako, da se nam stanovalci vedno lahko pridružijo. Če gremo ven, lahko gre z nami, kdor želi, pa naj bo to na sladoled na Tromostovje ali, kot recimo v preteklih letih, na obisk živalskega vrta. Danes so želeli z nami v Hišo eksperimentov, a ker je deževalo, potem niso šli,« je pred dnevi povedala animatorka počitniških varstev iz Zavoda AS Špela Lipold. Dodala je, da so izkušnje varstev z medgeneracijskim druženjem izjemno pozitivne, zaradi česar je to užitek delati. »Otroci in starejši se imajo radi. Nekateri se kar objamejo. Ko je enega od stanovalcev objel en fantek, je imel gospod solzne oči. Tudi ko jim otroci zapojejo, nekateri malo zajokajo. Ker jih to spomni na vnuke ali na njihovo mladost. Da se radi družijo s starejšimi, pa prek anket, ki jih damo staršem, povedo tudi otroci,« je izkušnje posredovala animatorka.

Ganljive medgeneracijske izkušnje

O dobrem vzdušju, medgeneracijskem povezovanju, veselju in ganljivih trenutkih so pripovedovali tudi udeleženci. »Že ko gledaš otroke, ki so tako živahni, je luštno. Ko nekateri pravijo, češ kako so razdivjani, rečem, da naj bodo čim bolj živahni, saj se bodo umirili, ko bodo malo starejši. Ko bodo otroci šli, bo kar nekaj časa tu nekaj manjkalo,« je po zabavnem igranju tombole dejala stanovalka doma starejših Trnovo Darinka Puh. Ob tem je pristavila, da so »kakšne punčke tako prijazne. Ena vedno pride k meni in mi reče, kako me ima rada, in me objame. Kako je to luštno in kako dobro se ti zdi. Tako je prisrčna. Pa tudi vedno kaj nariše in prinese.«

Programu počitniških varstev se v trnovskem domu starejših občasno rada pridruži tudi stanovalka Ana Cunk. »Rada imam otroke. Prav prijetno je in se kar malo pomladiš, ko jih vidiš in se spomniš, kako je bilo, ko so bili tvoji vnuki majhni,« je povedala sogovornica, katere vnukinji sta pred kakšnimi sedmimi leti z veseljem hodili prav na ta počitniška varstva v trnovskem domu. Ob vsem programu, ki je na sporedu, starejši skozi svoje osebne zgodbe otrokom kdaj pripovedujejo tudi o preteklih časih, mlajši pa preko njih med drugim spoznavajo obdobje starosti.

»Zelo mi je všeč, ker veliko ustvarjamo in igramo družabne igre, ki jih prej nisem poznala. Program je vedno pester in se zelo zabavamo. Starejšim kdaj pri čem pomagamo, kar je dobro. Če jih pelješ ven na invalidskem vozičku, se počutiš precej odgovornega, in ko ti uspe, si zadovoljen,« je svoje izkušnje na počitniškem varstvu, ki se ga je letos udeležila drugo leto, opisala petošolka Dunja. Že petič pa je na medgeneracijskem poletnem varstvu Tarik, ki mu je všeč, ker ima tu prijatelje in ker je vsako leto v programu druga tematika. Poleg tega tudi »ves čas rišemo in učiteljice so zelo prijazne. Super je tudi, ker se s starejšimi lahko povežemo, ko skupaj igramo tombolo, imamo zabavo (del programa je tudi disko zabava, op. a.) ali pa skupaj jemo sladoled,« je pripovedoval petošolec.

Pomembna druženja

Kot je povedala vodja Zavoda AS Anja Skale, je ideja o počitniških varstvih otrok, ki jih izvajajo v domovih za starejše, nastala na podlagi njihovih medgeneracijskih dogodkov, kjer so opazili, kako izjemno dobrodejno vpliva stik med otroki in starejšimi na obe generaciji. »Ugotovili smo, da so prav takšna druženja danes še toliko pomembnejša, saj se z leti izgubljajo naravne medgeneracijske vezi – vse manj družin živi skupaj s starimi starši, vsakdanjik postaja bolj individualen, otroci pogosto nimajo rednega stika z najstarejšimi člani družbe.« Z varstvi, ki so jih zasnovali, so našli način, kako ta stik ponovno širše vzpostaviti in okrepiti. Pri čemer so izkušnje po besedah sogovornice zelo pozitivne. »Otroci se skozi skupno preživljanje časa učijo spoštovanja, potrpežljivosti in čustvene inteligence, obenem pa starejšim vračajo občutek topline, pripadnosti in veselja. Eden najlepših primerov je gospod, ki je bil sprva zelo proti varstvu v domu, a ga je postopoma omehčal deček, ki ga je vsak dan pozdravljal in mu kazal risbice. Danes gospod otrokom prinaša sokove, žemljice, se z njimi igra in je v času varstva bolj aktiven, nasmejan in živahen kot sicer.« Takšne zgodbe, je še poudarila Skaletova, tako potrjujejo, da medgeneracijsko povezovanje ni le prijetna izkušnja, temveč tudi način, kako ponovno zgraditi vezi med svetovi, ki se sicer vse bolj oddaljujejo.