»Najpogostejša trditev, ki jo slišimo, je: Meni se to ne more zgoditi,« je povedala Jasmina Mešić, koordinatorka nacionalnega programa Varni na internetu iz nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT. Številke pa kažejo drugačno sliko, saj število prijav raste iz leta v leto. Samo v prvi polovici letošnjega leta jih je bilo četrtino več kot lani.
Vsako okno instalacije razkriva način prevare, ki je bil letos najpogostejši. »V vsakem primeru so bile žrtve tudi digitalno pismeni ljudje. Žrtev lahko postane vsakdo,« je opozorila Jasmina Mešić.
Prvi primer je prodaja otroškega vozička na facebooku. »Domnevni zainteresirani kupec je rekel, da bo denar nakazal na kreditno kartico, in s tem od prodajalke izmamil podatke o njenem računu,« je pojasnila Jasmina Mešić. Dodala je, da morajo biti uporabniki pozorni pri vpisovanju podatkov s svojih kartic na spletu. »Ljudje so velikokrat lahkomiselni, kadar pričakujejo, da jim bo kdo nakazal denar, ali kadar sodelujejo v nagradnih igrah,« opozarja.
Na družbenem omrežju facebook se prevare pogosto pojavljajo v obliki oglasov. Prav takšen je drugi primer prevare, ki ga predstavljajo v akciji: na profilu Javni prevoz so v obliki nagradne igre ponujali brezplačni prevoz z avtobusi mestnega prometa.
V porastu so tudi kriptoprevare, ki so jih ponazorili s tretjim primerom – zgodbo študenta, ki se je želel preseliti v skupno stanovanje z dekletom, ki ga je spoznal prek aplikacije za zmenke. Ker ni imel dovolj denarja, mu je predlagala, naj investira v kriptovalute. Ker za to ni imel potrebnega znanja, mu je poslala povezavo, kamor je naložil denar, znesek pa naj bi potem rasel sam od sebe. Ni treba dodajati, da je študent ostal brez vsega.
