Ministrstvo za naravne vire in prostor je prejelo eno pritožbo na gradbeno dovoljenje za zadnji odsek kontroverznega kanalizacijskega kanala C0, ki ga je Upravna enota Ljubljana izdala 16. septembra letos. Kdo točno je pritožnik, nam z ministrstva še niso sporočili. Vsekakor pa pritožba na gradbeno dovoljenje ni bila nepričakovana, saj so nasprotniki gradnje kanala C0 napovedali, da bodo uporabili vsa razpoložljiva pravna sredstva, da izdajo dovoljenja izpodbijajo. Da se bodo nasprotniki pritožili, je pričakoval tudi ljubljanski župan Zoran Janković, ki je minuli teden argumente nasprotnikov ocenil za pavšalne.
Na ministrstvu so napovedali, da bodo o pritožbi odločili predvidoma v roku dveh mesecev. Ministrstvo lahko ugotovi, da je bila pritožba utemeljena. V tem primeru bo odpravilo gradbeno dovoljenje in Upravni enoti naložilo, naj ponovno odloči o izdaji dovoljenja. Če pa bi ministrstvo pritožbo ocenilo za neutemeljeno, bi gradbeno dovoljenje postalo dokončno. Ker pritožniku ostane še možnost sprožiti upravni spor, izdano dovoljenje še vedno ne bi bilo pravnomočno.
Bo občina čakala na pravnomočnost?
Iz gradbenega dovoljenja je razvidno, da sta pogoja za začetek gradnje kanala pravnomočno gradbeno dovoljenje ter prijava začetka gradnje. Toda v nadaljevanju je v dokumentu pojasnjeno, da investitor lahko ne glede na ta pogoja na lastno odgovornost začne z gradnjo že, ko gradbeno dovoljenje postane dokončno.
Teoretično to pomeni, da če bi ministrstvo zavrnilo pritožbo, bi občina načeloma lahko začela na lastno odgovornost graditi zadnjih 119,2 metra kanalizacijskega kanala C0. Ali bo občina res šla v gradnjo, še preden bo gradbeno dovoljenje postalo pravnomočno, Janković minuli teden ni želel špekulirati. »Počakali bomo na to, kaj bo reklo ministrstvo. Potem se bomo odločili, kako naprej,« je zagotovil župan.
A tudi če bi občina svojemu izvajalcu naročila, naj to stori in bi ta dokončal zadnjih 119 metrov kanala, občina še vedno ne bi mogla potegniti črte pod ta projekt. Preden bi občina kanal C0 lahko začela uporabljati, bi namreč morala za celotno dolžino kanala C0 pridobiti uporabno dovoljenje. Na izdajo uporabnega dovoljenja za zadnji odsek pa ne more računati, dokler ne bo v rokah imela pravnomočnega gradbenega dovoljenja. »Pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja je med drugim tudi ta, da je gradbeno dovoljenje, na podlagi katerega se je objekt zgradil, pravnomočno,« so na Ministrstvu za naravne vire in prostor potrdili, kaj predpisuje zakonodaja. Če bo prišlo do upravnega spora, bo občina na pravnomočnost morala torej čakati do odločitve upravnega sodišča.
Z evropskimi sredstvi sprejeli tudi zaveze
Janković je dejal, da je občina za preostalih sedem odsekov kanala C0 že pridobila pravnomočna gradbena dovoljenja. Kdaj bo dobila uporabno dovoljenje še za zadnji odsek, je za občino pomembno, ker jo priganja rok 15. februar 2027. Do takrat mora prebivalce priključiti na dograjeni kanalizacijski sistem in na Centralno čistilno napravo v Zalogu, so leta 2024 pojasnili na Ministrstvu za naravne vire in prostor.
Ta rok občino zavezuje, ker je gradnjo kanala C0, dograditev kanalizacijskega omrežja in nadgradnjo Centralne čistilne naprave sofinanciral Evropski kohezijski sklad. Če do omenjenega roka ne bo zaključila projekta, lahko pride do finančnega popravka. To pomeni, da lahko Evropska komisija zahteva vračilo neupravičeno prejetih ali porabljenih sredstev. Če bo Evropska komisija od Republike Slovenije zahtevala vračilo (dela) evropskih sredstev, bo Mestna občina Ljubljana morala v državni proračun vrniti enak znesek, saj jo k temu zavezujejo določila sklenjenih pogodb o sofinanciranju, so nam lani pojasnili na Ministrstvu za naravne vire in prostor.
Ljubljanska občina je za veliki okoljski projekt, ki na območju prestolnice poleg gradnje kanala C0 vključuje še nadgradnjo Centralne čistilne naprave v Zalogu in dograditev kanalizacijskega omrežja na 39 območjih, pridobila 52,3 milijona evrov evropskih sredstev, še 9,2 milijona evrov pa je prispeval državni proračun.
