»Naravo lahko varujemo samo tako, da skrbimo za celoto, kamor vsekakor spadajo tudi divji opraševalci, ki s sodobnim načinom gospodarjenja s prostorom vse bolj izgubljajo svoj življenjski prostor,« je ob današnjem odprtju hotela za opraševalce povedal vodja ljubljanskega Botaničnega vrta Jože Bavcon.
Krčijo se cvetoči travniki, ki so za opraševalce življenjski prostor in vir hrane, poleg tega so po besedah strokovnjakov iz Botaničnega vrta, Bavcona in Blanke Ravnjak, opraševalci našli bivališča tudi v lesenih gospodarskih poslopjih in v zgornjih delih hiš, ki so imele nekoč večinoma lesene opaže.
A v današnjem času je »ves les zaščiten s številnimi kemičnimi premazi, ki insektom škodijo. Zato botanični vrtovi poskušamo ustvariti življenjske prostore zanje v mestih, kjer jih drugače ne bi imeli, saj so divji opraševalci tisti, ki omogočajo obstoj rastlinskih vrst,« sta še pojasnila sogovornika. V urbanih zatočiščih pa opraševalci tako poleg hrane najdejo tudi prostor za razmnoževanje.
Kot še pravijo v Botaničnem vrtu, se človeški obiskovalci mimo hotela na Ižanski cesti lahko sprehodijo brez strahu, čeprav je ob lepem vremenu okoli njega zaradi brenčanja žuželk precej živahno.
Ljubljanski hotel za opraševalce, ki so ga že junija postavili nedaleč od upravne stavbe v senco pančićevih smrek, je nastal po vzoru beograjskega zatočišča, kar je plod dolgoletnega sodelovanja med Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani in Botaničnim vrtom Jevremovac.
