»Cerkve jim zagotavljajo odlične pogoje za bivanje – predvsem v poletnem času, ko samice kotijo in skrbijo za mladiče,« so povedali pri Slovenskem društvu za proučevanje in varstvo netopirjev (SDPVN). Med vrstami, ki so jih v večjem številu našli v cerkvah, so izstopali mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros), veliki podkovnjak (Rhinolophus ferrumequinum), navadni netopir (Myotis myotis) in uhati netopir (Plecotus sp.).
Med bivanjem brez večjih težav
Vsaj od leta 2005 so netopirji naseljeni v Cerkvi svetega Duha v Vnanjih Goricah. »V vsakdanjem življenju nimamo nobenih težav. Se pa pojavlja težava z iztrebki na podstrešju,« je povedal Jožef Poje iz župnije Brezovica. »Ti so na leseni konstrukciji strehe, kar povzroča dodatno vlago in na nekaterih mestih trohnenje lesa,« je še dodal. Kljub temu v njihovem bivanju tam ne vidi težav, če je »poskrbljeno za primerno zaščito, s katero se preprečuje večja škoda in se ohranja urejenost cerkve«.
Ko so leta 2020 obnavljali streho, so netopirjem omogočili prehod z dodatnimi odprtinami, ki pa so preprečevale vhod pticam. »Za osvetlitev cerkve so bila potrebna nova svetila, ki imajo senčila s silhueto obrisa cerkvene stavbe,« je še dodal Poje.
Podobno so tudi v Cerkvi Marijinega obiskanja na Rožniku pred približno desetimi leti zaprli dostop golobom, netopirjem pa pustili manjši vhod. »Prostor je seveda ločen, tako da jih v sami cerkvi ne opazimo, ne motijo bogoslužja, niti ne povzročajo umazanije,« je na vprašanja odgovoril Janez Papa iz Frančiškanskega samostana Ljubljana Center. »Nas ne motijo, niti mi njih ne. Veseli smo, da imajo svoj dom in da se dobro počutijo, da jim ustreza njihov življenjski prostor,« je še dodal.
Pri župniji Ljubljana Sveti Križ so na vprašanje, ali se v cerkvi pri Žalah zbirajo netopirji, odgovorili, da ne gre za posebej oblegano mesto. »Pred približno dvema letoma je prišlo nekaj ljubiteljev netopirjev preverit, koliko jih je,« je povedal Peter Možina. »V našem zvoniku se tu in tam najde kakšen.«
Zakonsko zaščitena žival
Varstvo netopirjev je sicer urejeno s slovensko, evropsko in mednarodno zakonodajo. »Vse vrste netopirjev so zakonsko zaščitene, prav tako pa so zavarovana tudi njihova zatočišča,« so povedali pri SDPVN. Kot varnostne ukrepe so našteli redno spremljanje njihovega stanja, ohranjanje prehranjevalnih habitatov, zmanjševanje svetlobnega onesnaževanja ter varstvo naravnih in stavbnih zatočišč.
Obenem lahko pri varovanju netopirjev aktivno sodelujejo tudi cerkve, med drugim tako, da »omogočijo odprte preletne odprtine do zatočišč na podstrešjih in zvonikih, namestijo podeste za zbiranje netopirskega gvana, prilagodijo osvetljevanje cerkva in preletnih lin, ne nameščajo žičnatih mrež na odprtine in ozaveščajo o pomembnosti netopirjev«.
Kot so pojasnili pri SDPVN, je populacija netopirjev v Sloveniji odvisna od posamezne vrste, saj je pri nekaterih stabilna, pri nekaterih narašča, pri drugih pa upada. »V preteklosti jih je močno prizadela uporaba strupenih pesticidov, hkrati pa nanje negativno vpliva turistična izraba jam,« so povzeli. Kot pogost problem so navedli tudi uničevanje in okrnitev stavbnih zatočišč, obnovo objektov ter močno nočno razsvetljavo, ki lahko zmoti njihov bioritem.
