Pred dnevi je prišla vest, da je 6. septembra mladoletna oseba umrla na železniških tirih na območju ljubljanske soseske Kodeljevo. Prva poročila so nakazovala, da se je tragedija pripetila na železniškem prehodu, kjer Povšetova ulica preči železnico. Krajani so nam povedali, da se je nesreča zgodila na »prehodu Povšetova«, ne na uradnem, temveč v bližini enega od nelegalnih prehodov.
Kratek obisk Kodeljevega pokaže, da je zadrževanje in tudi prečkanje železnice, kjer koli je mogoče, v tem gosto naseljenem območju del vsakdana. Sploh odkar se je odprlo javno parkirišče Povšetova, katerega uporabniki v veliki meri uporabljajo nelegalne poti, ki vidno skrajšajo pot do športne infrastrukture, parka in igrišča.
Ljubljanska občina je leta 2018 zgradila javno parkirišče Povšetova za nekaj manj kot sto avtomobilov, na isti lokaciji je tudi postaja za izposojo koles bicikelj. Do javnega parkirišča sta se oblikovala dva nelegalna prehoda čez železnico. Prvi, kakšnih 50 metrov južno od križišča, vodi do Osnovne šole Ketteja in Murna, ki je bližini tirov. Še 50 metrov južneje je še en prehod, ki vodi do parka Kodeljevo ter fakultete za šport in športnega parka Slovan. Kakšno uro smo spremljali potovalne navade pešcev v tem delu mesta. Oba prehoda je v tem času prečkalo okoli 50 ljudi, med njimi tudi nekaj otrok. Da bi kdo parkiral na parkirišču in potem nadaljeval pot na drugo stran tirov po uradnem prehodu, nismo opazili.
Parkirišče je od parka oddaljeno slabih deset metrov zračne razdalje, ki sovpada z nelegalno bližnjico. Pot naokoli pa je dolga nekaj sto metrov.
Opazili smo tudi šolarje, ki so nelegalno prečkali železniške tire. Da ti uporabljajo to nevarno pot, nam je potrdil Tomaž Lajovic, član tako sveta zavoda kot sveta staršev bližnje Osnovne šole Ketteja in Murna. »Šolski okoliš sega čez železnico, kar pomeni, da je treba urediti varno pot tudi na drugi strani. V okviru sveta smo že predlagali, kako bi lahko to storili. V bližini je tudi zanemarjen podhod oziroma predor, ki gre pod železnico in vodi do parka Kodeljevo, a se Mestna občina Ljubljana in Slovenske železnice ne želijo dogovoriti, da bi tam uredili varno pot s parkirišča,« je pojasnil član sveta.
Kakšnih 200 metrov južno od križišča in nivojskega prehoda je predor pod železniškimi tiri. Ta je sicer v uporabi, a je precej zaraščen in zanemarjen. Do podhoda pa fizično ni mogoče dostopati iz smeri javnega parkirišča, saj je na poti zaraščena gošča. Ko smo pred leti poročali o tem podhodu, so Slovenske železnice sporočile, da podhod tehnično ni ustrezen in da do njega ne vodi nobena legalna pot.
»Ta podhod je v lasti železnic. Če bi želeli, bi lahko uredili zelo varno pot. Urejen dostop do podhoda bi bil sprejemljiva možnost. To je predlog sveta, kar smo tudi zaman poslali pristojnim institucijam. Potem bi lahko vso železnico zaprli z ograjo, če bi imeli takšno varno pot,« je še izpostavil Lajovic. Na prehodu bliže šoli že stoji ograja. Ta naj bi odvračala pešce, a je zvita in omogoča nemoteno prečkanje – po pričevanju domačinov je tako že leta.
Najzahtevnejši del železnice v Ljubljani
»Dolenjska proga je z vidika nivojskih prehodov, tako legalnih na pomembnih cestah kot manjših ali nelegalnih, najzahtevnejša v Mestni občini Ljubljana,« lahko preberemo v dokumentu identifikacije investicijskega projekta za nadgradnjo železniške proge na odseku Ljubljana–Ivančna Gorica. »Zato je nujno zagotoviti zunajnivojska križanja cest ter kolesarskih in pešpoti. Tu izpostavljamo predvsem Lorenzovo in Zaloško cesto ter lokalne zbirne ceste (Jurčkova in Peruzzijeva cesta, Galjevica ter Orlova in Povšetova ulica). Poleg tega predlagamo posodobitev povezave med Vodmatom, Mostami in Zeleno jamo, kar bi razbremenilo šmartinski podvoz,« so še zapisali v dokumentu, ki ga je pripravilo ministrstvo za okolje in prostor po naročilu ministrstva za infrastrukturo. Omenjeni dokument je del pobude za bodoči državni prostorski načrt, ki naj bi revitaliziral dolenjsko železnico. Od njega je odvisna tudi prometna varnost južnega dela prestolnice.
Območje Povšetove niti ni najbolj pereča prometna točka v tem delu mesta. Nekaj sto metrov proti glavni postaji in vzporedno s Povšetovo ulico je križišče Ulice ob Ljubljanici in Grablovičeve ulice. To je pri pristojnih institucijah kot tudi občanih priznano kot eno najbolj težavnih križišč v mestu tako za pešce in kolesarje kot za avtomobile. Podobno kot na Povšetovi gre za dvojno križišče železnice in ceste, povrhu pa obe prečkata še Ljubljanico. Za prometno ureditev bi morali zamenjati moščanski most, kar pa bi zaradi bližine železnice moralo biti predvideno v državnem in ne občinskem prostorskem načrtu.
Zamenjava mostu ne bo predvidena v načrtu, ki je trenutno še v izdelavi. Kot smo večkrat poročali, na ljubljanski občini trdijo, da niso dobili soglasja za sofinanciranje. V Slovenskih železnicah pravijo, da občina ni podala popolne vloge. Odgovor tako občine kot železnic o novih možnostih ureditve nevarnih prehodov še čakamo.
