Da bi zmanjšali količino zavrženih odpadkov in dali pokvarjenim aparatom še eno priložnost, so v Knjižnici reči že lani začeli izvajati projekt Poprav'c. V okviru tega udeleženci prinesejo različne pokvarjene aparate, pri popravilih pa jih vodi serviser samouk Siniša Martin Vasiljević, ki je specializiran predvsem za gospodinjske aparate.
Dogodkov so se doslej udeležili večinoma posamezniki, starejši od 30 let, ki so o popravilih marsikaj vedeli že sami. »Z Zmajskim poprav'cem smo želeli popravljanje približati tudi mlajšim generacijam,« je povedala Maruša Jarc, zunanja sodelavka Knjižnice reči in mladinska delavka iz Mladinske postaje Moste.
Enostavna in zabavna popravila
Prvi dan Zmajskega poprav'ca, ki se je odvijal v Mladih zmajih Zalog in je nastal v sodelovanju s Knjižnico reči, so se osredotočili predvsem na popravila predmetov, ki so na voljo za uporabo v Mladih zmajih – v novi ediciji projekta so namreč dodali še možnost popravil pohištva in tekstilnih izdelkov.
Tudi tokrat je mlade pri delu usmerjal Siniša Martin Vasiljević. »Delo opravijo sami, jaz jim samo povem, kako se česa lotiti, in jim pomagam pri kakšnih kompleksnejših stvareh,« je pojasnil in dodal, da se mu zdi pomembno mladim predstaviti, zakaj je dobro biti samozadosten in nekatere stvari popraviti sam.
Pri čemer pa so mladi na delavnici med drugim spoznali, da je popravljanje lahko tudi zabavno in enostavno. Tako je petnajstletni Lan s prijateljem brez težav prvič očistil in spihal računalnik, ki se je pregreval. »Najprej sva računalnik odprla in zagnala kompresor. Ko se je zmanjšal pritisk, smo priključili neki nastavek in s pištolico prepihali odprt računalnik,« je njuno delo povzel Lan. »Ker sva pihala z zelo močnim tlakom, sva morala ventilatorje držati, da se ne bi uničili,« pa je odgovoril, na kaj je moral biti posebej pozoren.
Poleg računalnika so v treh urah popravili še številne druge stvari, recimo mizo za biljard, spihali so sesalnik in popravili pipo. »Upam si trditi, da bi lahko sestavil cel seznam stvari, ki jih ima vsako gospodinjstvo in za katere bi bilo dobro, da jih zna vsak popraviti,« je rekel Siniša Martin Vasiljević.
Skrb za okolje
»Glede na to, da so prvi dogodki vedno testni, se nam zdi super, da sta dva že nekaj popravila, medtem ko so drugi radovedno opazovali, kaj se dogaja,« je dejala Maruša Jarc. »Seveda kažejo interes tudi, ker gre za stvari, ki jih sami uporabljajo,« je dodala. Verjamejo pa, da se bo prihodnjih popravljalnic udeležilo več študentov, ki se bodo pred oktobrom vrnili v študentske domove.
Prednost popravljanja predmetov je tudi v ohranjanju okolja. »Zdi se mi, da so mlajše generacije veliko bolj ekološke,« meni Vasiljević. Pri tem pa je opozoril, da velik problem predstavljajo predvsem novejši aparati, ki jih pogosto ni mogoče popraviti. »V večini popravimo stare dizajne, saj jih lahko odpremo. Zelo težko naredim križ čez neki predmet, ampak nekatere aparature enostavno niso mišljene, da se popravijo,« je izpostavil težavo. »To je problem, ker se zato ustvarjajo ogromne količine odpadkov,« je zaključil Siniša Martin Vasiljević.
