Prejšnji teden smo poročali, da je ljubljanski župan skeptičen nad poraznimi rezultati monitoringa ljubljanskega zraka, ki jih je predstavila Evropska agencija za okolje (EEA). Pri tem smo dodali, da je župan v začetku julija napovedal, da želi obrazložitev Arsa, saj se mu podatki ne zdijo odraz realnega stanja. V sredo smo objavili novico, da občina že slaba dva meseca čaka na obrazložitev. V petek je po dveh mesecih končno prišlo do sestanka med županom in predstavniki agencije.
Kot so objavili na agenciji, so v petek županu Zoranu Jankoviću predstavili poročilo in način obdelave podatkov v najnovejši analizi EEA o kakovosti zraka v evropskih mestih, ki je Ljubljano uvrstila na dno lestvice evropskih mest oziroma na 709. mesto od skupno 761 v poročilo vključenih mest.
Kot je julija pojasnjeval Janković, je mesto v zadnjih letih s številnimi ukrepi, ki so jih uvedli za izboljšanje kakovosti zraka, doseglo izjemen napredek pri znižanju koncentracij trdnih delcev ter ozona, kar da potrjujejo meritve na akreditiranih merilnih mestih.
Oddelek za varstvo okolja ni imel podatkov
Vodja občinskega oddelka za varstvo okolja Nataša Jazbinšek Seršen pa je zatrjevala, da iz podatkov ni mogoče razbrati, zakaj je Ljubljana dosegla tako slabo uvrstitev. »Če bi šli pogledat malo bolj podrobno na strani EEA, preprosto ni ustrezne razlage, da bi lahko interpretirali te podatke. Gre preprosto za podatek, ki ne pove popolnoma nič, zastrašuje, ne pove pa dejanskega stanja,« je dejala.
Na sestanku so županu med drugim razložili, da orodje EEA preverja, kako onesnažen zrak vpliva na zdravje ljudi v mestu, pri čemer upošteva tri vrste onesnaževal: drobne prašne delce PM 2,5, dušikov dioksid in ozon pri tleh. Podatki, ki jih je v analizi uporabila EEA, pa so za leti 2023 in 2024. »Na podlagi teh podatkov EEA izračuna, kako zrak ogroža prebivalce in kakšno tveganje za prezgodnjo smrt povzročajo posamezna onesnaževala. Potem ta tveganja sešteje in izdela oceno za celotno mesto,« so navedli.
Ob tem so predstavniki agencije župana seznanili tudi s podatki o kakovosti zraka v Ljubljani, okolici in širši regiji. Čeprav po njihovih navedbah zadnja leta na merilnih mestih Arso zakonsko dovoljene vrednosti niso presežene, pa je kljub temu občasno kakovost zraka slaba predvsem v hladnem obdobju leta, ko se v Ljubljanski kotlini zaradi temperaturnega obrata pri tleh zadržuje hladen zrak in v njem vsi izpusti. »Zato je nujno še naprej zmanjševati izpuste, ki so predvsem posledica prometa in individualnih kurišč,« so posvarili na agenciji.
Ob tem so dodali, da ima neugodne okoliščine z vidika kakovosti zraka pravzaprav vsa jugovzhodna Evropa, saj je zaradi vremenskih pogojev in orografije manj prevetrena in se ne more primerjati s srednjo in severno Evropo.
V luči tega je treba po opozorilih Arsa modro razmisliti, katere ukrepe uvesti, da bodo res izboljšali kakovost zraka.
»EEA načrtuje tudi razvrstitev mest glede na napredek pri izvedenih ukrepih za izboljšanje zunanjega zraka. V razvrstitvi, ki bi upoštevala izboljšanje zraka zaradi izvedenih ukrepov, bi se Ljubljana uvrstila višje,« so dodali.
Spomnili so tudi na dejstvo, da je evropska komisija sprejela novo direktivo o kakovosti zraka, ki v prihodnjih letih zaostruje standarde kakovosti zraka. »Brez dodatnih ukrepov bomo dihali zrak podobne kakovosti kot zdaj, vendar s preseženimi mejnimi vrednostmi za delce PM 2,5 ter PM 10, dušikove okside in benzopiren,« so še opozorili.
Najboljši zrak na severu
EEA je v začetku julija objavila najnovejši pregled kakovosti zraka v evropskih mestih, v katerem je najvišje uvrstila Stockholm, Reykjavik in Helsinke. Kot so tedaj pojasnili pri agenciji, so evropska mesta na lestvici v spletnem pregledovalniku kakovosti zraka razvrščena od najčistejšega do najbolj onesnaženega na podlagi podatkov o koncentraciji delcev PM 2,5 ter izpostavljenosti dušikovemu oksidu in ozonu v zadnjih dveh letih. Doslej so bili vključeni samo podatki o delcih PM 2,5, ne pa tudi o drugih dveh ključnih onesnaževalih, kar je po oceni EEA preprečevalo celovitejšo primerjavo kakovosti zraka v mestih, kot je na voljo v posodobljeni različici spletnega pregledovalnika.
Medtem ko med prvo dvajseterico na lestvici evropskih mest z najboljšo kakovostjo zraka prevladujejo finska, švedska in norveška mesta, pa se Slovenija z Ljubljano in Mariborom uvršča na 709. in 589. mesto od skupno 761 mest na lestvici.
