»Glede na namen poseka, kar je pomladitev območja, se je ta zelo dobro odvil. Že po dveh letih imamo dobro zasnovo mladega gozda. Veliko je dreves, ki bodo lahko prevzela vlogo glavnega sestoja, poleg tega je velika tudi pestrost drevesnih vrst, kar je za ta gozd, ki opravlja številne funkcije, še toliko pomembneje. Pri tem je proizvodna funkcija gozda na tem seznamu najnižje. Ima namreč druge funkcije, predvsem splošnokoristne, kot so estetska, rekreacijska, klimatska, zdravstvena, poučna in turistična,« je pred sprehodom po območju Rožnika, kjer so pred dobrima dvema letoma zaradi pomladitve, bolezni in poškodb dreves zaradi vetra izvedli velik posek, sedanje stanje interpretiral Andrej Breznikar, vodja službe za gojenje gozdov na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS).
Pogled strokovnjaka pa je daljnosežen in v dogajanju v naravi tam, kjer bi morda nekdo drug videl zgolj goščo, stihijsko mlado rastje, vidi poezijo. Prav to besedo je namreč Breznikar uporabil na enem od predelov Podrožniške poti, kjer je pokazal, kako se je po poseku razraslo veliko različnih mladih drevesnih vrst. »Tu so javor, bukev in zraven vitalna velika lipa, stara med 30 in 40 leti. Ta robida, ki z rezanjem vedno bolj bujno raste, bo ugasnila, ko ji bo zaradi dreves v okolici zmanjkalo svetlobe,« je gozdni prizor komentiral sogovornik. Pri čemer je to le eden od primerov, ki so ga na območju poseka pokazali strokovnjaki.
Na lepoto mladega gozda, ki je na prvi pogled prav tako stihijska, saj je to za mlajše razvojne faze gozda običajno, in ki bo podobo gozda, kakršno si predstavljamo, da mora biti, dobil šele v prihodnjih letih, je opozoril tudi vodja Krajevne enote Ljubljana na Zavodu za gozdove Slovenije Jernej Rednak. »Z gozdarskega vidika je sedanje stanje zelo dobro. Je pa razumljivo, da je v očeh javnosti težko sprejemljivo dejstvo, da bo na odrasel gozd, kakršnega smo bili do zdaj vajeni, treba še nekoliko počakati,« je dejal gozdar ob pogledu na mlada drevesa, ki začrtujejo prihodnost mestnega gozda.
Odraščajoči gozd v fazah
Na območju poseka, na Podrožniški poti od parka Tivoli proti gostilni Čad, je mogoče videti različne stopnje odraščajočega gozda. Najmlajša je mladje, kar so tanka drevesa, visoka približno meter. Ko dosežejo okoli dva metra, postanejo gošča, ki začne preraščati v letvenjak, kar so drevesa, visoka nekaj metrov. Ta zatem preidejo v odraslo fazo, imenovano drogovnjak. Med vrstami, ki zdaj rastejo v mestnem gozdu, so bukev, javor, lipa, hrast, gaber, divja češnja, smreka, jelka in veliko je oreha. Vse pa so večinoma samonikla drevesa.
»V Sloveniji se med 90 in 95 odstotki gozda obnovi po naravni poti, na kar smo izredno ponosni, saj to za srednjeevropske države ne drži in morajo gozd za obnavljanje saditi. Pri nas izhajamo iz sonaravnega načela, ki spoštuje naravne cikle. Če pustiš prava odrasla drevesa, ta semenijo, in če poleg tega mladju zagotoviš dovolj svetlobe, ki jo potrebuje za razvoj, praviloma vse dobro deluje po naravni poti,« je razložil Breznikar. Dodal je, da mladje na Rožniku predstavlja dobro izhodišče za prihodnji sestoj, ker je raznovrstno in se obnavljajo vrste, ki sodijo na to gozdno rastišče, saj so nanj najbolj prilagojene, kar pa je največje zagotovilo za obstoj gozda v prihodnosti. Poleg tega gre tudi za dovolj gosto rast dreves in njihovo dobro zdravstveno stanje.
A ne glede na to, za katero fazo mladovja gre, sta oba sogovornika poudarila, da je to že gozd, ki opravlja skoraj vse funkcije kot odrasli sestoj. Vendar ne tudi estetske, kot velja za visoka mogočna drevesa, ki s svojimi monumentalnimi razsežnostmi zagotavljajo tudi globoko senco in v vročih poletjih v mestu ponujajo zatočišče. Da je narava poleg vsega drugega tudi čustvena in etična kategorija, vedno znova potrjujejo odzivi javnosti na sečnje v mestu. V podnebni krizi, ki vse bolj kaže svoje zobe, so košata drevesa v urbanih okoljih vse bolj izražena podnebna vrednota.
Na Rožniku je stari gozd
A kot je izpostavil Rednak, stanja v gozdu ne moremo v nedogled konzervirati in ga ohranjati nedotaknjenega, četudi so nam všeč visoka in debela drevesa ter se zavedamo njihove naravne in socialne vrednosti. Pomlajevanje gozda, še zlasti umeščenega v mesto, skozi katerega potekajo številne obljudene poti, je v dinamičnem ekosistemu nujno, tudi oziroma predvsem zaradi varnosti. »Potem ko drevesa z določeno starostjo dosežejo zrelost, začne njihova vitalnosti pešati, kar se kaže v osutosti krošenj, dovzetnosti za bolezni in na koncu tudi mehanski nestabilnosti. Zato je bil posek na tem območju Rožnika kot negovalni ukrep neizogiben in je bil že prevečkrat prestavljen ter je bil skrajni čas, da se to stori. Ta sestoj je bil ves čas na očeh gozdarjev,« je povedal vodja ljubljanske krajevne enote ZGS.
Velik del posekanih dreves je bil star krepko čez sto let, kar je meja, ko začne vitalnost nekaterih dreves pešati, pri čemer sta gozdarja iz ZGS na zemljevidu krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib pokazala, da je na tem območju večinoma star gozd in da je mladega veliko premalo. »Debeljak in gozd v obnovi so najstarejši sestoji, ki v krajinskem parku prevladujejo. Kar povzroča nevarnost, da se bodo sčasoma začela drevesa podirati, ker bodo sestoji prestari. To nas sili v ukrepanje, da zagotovimo naravno obnovo,« je pojasnil Breznikar. K temu je Jurij Kobe z odseka za urejanje zelenih površin Mestne občine Ljubljana pristavil, da gre na območju zadnjega velikega poseka »za največjo gostoto javnih poti v mestnem gozdu v Ljubljani. Pri čemer je bil razmislek pri tako zastaranem sestoju, da je treba vanj poseči celovito in ne samo točkovno sekati dreves.« Kar je pri tem še pomembno, so izpostavili strokovnjaki, stara drevesa svoje prizadetosti ne kažejo nujno navzven in je zato potrebna analiza lesenih tkiv. Na območju Podrožniške poti je na bukvah prisotna fitoftora, ki je prepoznana po črnih izcedkih na deblih in koreničnikih dreves. Posledica okužbe dreves s tem patogenim organizmom je odmiranje korenin, kar povzroči mehansko nestabilnost in na koncu padec drevesa.
Označevanje izbrancev
Po Kobetovih besedah so po poseku mladi mestni gozd na Rožniku prvo leto pustili pri miru, da si nekoliko opomore. Nato so se lani začela gojitvena dela. »Preverili smo, kako uspešna je naravna obnova, in izvedli obžetev. Odstranili smo torej zarast, predvsem robide in praprot, kar onemogoča rast mladih dreves, ker jih pokriva in jim jemlje svetlobo. V nekaj vrzeli, ki so nastale, smo dosadili okoli 250 sadik, in to predvsem zaradi vrstne pestrosti, ker tudi v obnovljenem gozdu izrazito dominira bukev.« Nasajena drevesa so označena s količki, med katerimi na ozkem pasu ob poti do vodohrana tako rastejo zasajena divja hruška, divja češnja, gaber, hrast in jerebika.
Prav tako morajo na območju poseka odstranjevati invazivne rastline, kar poteka v sodelovanju s Krajinskim parkom Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib; to bodo letos naredili že tretjič. Med drevesnimi vrstami odstranjujejo pajesen in pavlovnijo, med zelišči pa enoletno suholetnico, ki je na daleč precej podobna marjeticam. »Odstranjevati jih moraš nekaj let zapored, saj se jih ne da kar tako izkoreniniti,« je o boju z invazivnimi vrstam, ki se pojavlja na različnih območjih urbane narave, še povedal Kobe. Za njihovo razrast pa je, kot je na primeru gozda povedal Breznikar, najbolj kritična točka ob zamenjavi sestoja, ko je površina odprta. Ko se bodo razrasle domače vrste in prekrile prostor, bodo invazivnim odvzele svetlobo in s tem ustavile njihovo rast. Pri čemer je po Rednakovih besedah obnova mladega gozda na Rožniku zavidljiva in je bila tako potreba po sajenju dreves resnično minimalna. Po poseku se je tako razgrnil mladi gozd, ki so mu z odstranitvijo starih dreves zagotovili svetlobo za rast, ki pa je v enem letu okoli enega metra.
Naslednji korak v negi, kot so še pojasnili gozdarji, bo določanje izbrancev. »To so drevesa, ki bodo osnova prihodnjega sestoja. Vse konkurente, ki škodijo tem drevesom, se počasi odstranjuje,« je povedal Breznikar in to izhodišče ponazoril s primerom. »Poglejte, tale bukev je zelo lepa. Zraven nje raste vrba, ki bi živela samo še kakšnih 20 let, zato jo prej požagamo, saj s tem zagotovimo prostor in svetlobo bukvi za njeno rast, ki bo tako lahko živela sto let.« Izbrance med drevesi strokovnjaki ZGS izbirajo, ko je gozd v fazi letvenjaka, kriterija pa sta vitalnost drevesa in vrstna pestrost. Za zagotavljanje nemotenega razvoja izbrancev bodo v prihodnjih letih postopoma odstranili še okoli 20 odstotkov mladih dreves.
