Poleg območja Žabjaka v Novem mestu je po novem varnostno ogroženo tudi območje v središču Ljubljane med Metelkovo ulico proti železniški postaji. Na naše vprašanje, zakaj so se na policiji odločili, da prav to območje razglasijo za varnostno tvegano, so odgovorili, da je Ljubljana varno mesto, česar ne potrjujejo le ugodni statistični kazalniki, temveč tudi mednarodne raziskave. »Varnostne razmere so ugodne in primerljive z drugimi primerljivimi mesti. Pri tem je treba poudariti, da je število kaznivih dejanj na območju Mestne občine Ljubljana v rahlem upadu v primerjavi s preteklimi leti,« so zapisali.

A policija je kljub temu sprejela odločitev, da območje parka Tabor, določene dele Kotnikove ulice in Metelkovo ulico razglasi za varnostno tvegano območje. Na to je vplivala bližina metadonske ambulante, večjega števila gostinskih lokalov, kjer dnevno potekajo dogodki, avtobusne in železniške postaje. »Posledično je na tem območju tako podnevi kot ponoči koncentracija in fluktuacija ljudi običajno večja,« je dejala Špela Škoporc s policije.

Policija se je za razglasitev varnostno tveganega območja odločila na podlagi izdelane varnostne ocene. Vanjo so vključili objektivne in primerljive kazalnike, med drugim statistične podatke o kaznivih dejanjih, prekrških in drugih intervencijah.

Eden izmed razlogov za takšno odločitev je torej bližina metadonske ambulante, kjer se pogosto pojavljajo uživalci prepovedanih drog. »V povezavi s tem zaznavamo predvsem posamične primere posesti in prodaje prepovedanih drog, ne pa tudi delovanja organiziranih skupin, ki bi izvrševale tovrstna kazniva dejanja. V preteklosti so bila na tem območju obravnavana tudi nasilna kazniva dejanja ter kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, ki pa so bila uspešno preiskana,« je še pojasnila Špela Škoporc. V javnosti so se namreč po razglasitvi varnostno tveganih območij pojavila ugibanja, ali ni razlog nemara prisotnost domnevne kriminalno organizirane skupine na Metelkovi.

Metelkova Ljubljana

V ponedeljek je bilo na območju Metelkove opaziti okrepljene policijske patrulje. Foto: Jaka Gasar

Policija se je za razglasitev varnostno tveganega območja odločila na podlagi varnostne ocene, ki kaže na povečano tveganje za ogrožanje življenja in osebne varnosti ljudi ter premoženja. V oceno so vključili objektivne in primerljive kazalnike, med drugim statistične podatke o kaznivih dejanjih, prekrških in drugih intervencijah. Kot so še pojasnili, je ukrep časovno in krajevno omejen, ves čas trajanja pa bo potekala analiza konkretnih dogodkov. Pričakujejo, da bo sodelovanje z lokalno skupnostjo omogočilo hitrejšo odzivnost v primeru kaznivih dejanj in njihovo večjo preiskanost.

Kriminalizacija nedolžnih obiskovalcev

Novi zakon policiji omogoča postavitev tehničnih nadzornih sredstev, med katere sodijo tudi nadzorne kamere. Kot je v petek dejal direktor policije Damjan Petrič, bi varnostno tvegana območja lahko začeli nadzorovati s temi sredstvi, a tega še niso storili, saj v zvezi s tem ukrepom urejajo podrobnosti, kot sta način izvedbe za »zagotavljanje varstva osebnih podatkov« in obveščanje občanov v zvezi s tem. Za ta ukrep sicer potrebujejo tudi presojo preiskovalnega sodnika.

Vprašanje je, ali bodo nadzorne kamere dejansko rešile problem kriminala na tem območju ali pa ga bodo samo razpršile. Glede na tip kriminala, ki je praviloma povezan z območjem Metelkove, se namreč lahko zgodi, da se bodo organizirane kriminalne skupine preprosto premaknile na območje, kjer kamer ni.

Barbara Kvas, direktorica zavoda Državljan D

»Policija je s tako imenovanim Šutarjevim zakonom dobila širša pooblastila, ki na varnostno tveganih območjih med drugim omogočajo namestitev tehničnih nadzornih sredstev, med katera poleg nadzornih kamer štejemo tudi merilnike hitrosti, snemalnike avtomobilskih tablic, drone, lovilce IMSI in drugo opremo. Če bo preiskovalni sodnik ugodil prošnji policije in se strinjal z argumentacijo, da območje Metelkove predstavlja varnostno tvegano območje, bo policija lahko začela izvajati te ukrepe,« je pojasnila direktorica zavoda Državljan D Barbara Kvas.

Dodala je, da je glede na večletna opozorila policije, ki govorijo o visoki stopnji različne kriminalitete na območju Metelkove, to nedvomno problem, ki zahteva varnostni odgovor. »Vprašanje pa je, ali ga bodo nadzorne kamere dejansko rešile ali samo razpršile. Glede na tip kriminala, ki je praviloma povezan z območjem Metelkove, se namreč lahko zgodi, da se bodo organizirane kriminalne skupine preprosto premaknile na območje, kjer kamer ni,« je dejala. Ker bi šlo v primeru Metelkove za aktivni nadzor vedenja, bi lahko s profiliranjem na podlagi videza in iskanjem vzorcev prišlo tudi do kriminalizacije povsem nedolžnih obiskovalcev.

Metelkova Ljubljana

Policija se je za razglasitev varnostno tveganega območja odločila na podlagi varnostne ocene. Foto: Jaka Gasar

Ključna bo komunikacija z lokalno skupnostjo

V AKC Metelkova se na razglasitev Metelkove kot varnostno tveganega območja še niso odzvali, bodo pa v prihodnjih dneh predvidoma javnost seznanili s svojim mnenjem o uvedbi dodatnega nadzora. Že zdaj pa v sklopu povečanja varnosti na območju potekajo redni sestanki med tamkajšnjimi klubi in policijo. Na mestni občini Ljubljana so pojasnili, da podpirajo vse ukrepe in aktivnosti, a da s podrobnostmi niso seznanjeni. Po njihovih podatkih je Ljubljana še vedno varno mesto.

Varnostni strokovnjak Luka Jelovčan iz SGB varnostnega svetovanja je pojasnil, da ima uvedba varnostno tveganega območja močan vpliv na vsakdanje življenje prebivalcev. »V primeru zdaj razglašenih območij v Ljubljani in na Dolenjskem lokalna skupnost že dlje časa opozarja na poslabšane varnostne razmere, zato verjamem, da bo povečana prisotnost policije pozitivno sprejeta med prebivalci. Občasne varnostne akcije lahko seveda posežejo v vsakodnevno rutino prebivalcev, uporaba tehničnih sredstev pa lahko med lokalno skupnostjo okrepi pomisleke o tveganjih za zasebnost,« je dejal in dodal, da sta za čas razglašenega varnostno tveganega območja ključna sodelovanje in komunikacija policije z lokalno skupnostjo. 

Širša pooblastila pri uporabi tehničnih sredstev

S tako imenovanim Šutarjevim zakonom lahko policija po novem določi varnostno tvegana območja, kjer je dovoljeno fotografiranje ter video in avdio snemanje za zaščito ljudi, premoženja in ohranjanje javnega reda. S tem naj bi policija tudi preprečevala in lažje dokazovala kazniva dejanja. Kot je zapisano v zakonu, se območje določi na podlagi varnostne ocene in razglasi za največ tri mesece z možnostjo podaljšanja. Zbrani posnetki se hranijo 30 dni, nakar se tisti, ki so neuporabni, izbrišejo.

 

Priporočamo