Pojem »prevozna revščina« se pojavlja šele nekaj let?
To je po definiciji pojav, ko posameznik nima prevoza do zanj ključnih dejavnosti ali storitev ali pa si ga ne more privoščiti. Nima osebnega prevoza, hkrati pa ni na voljo zadovoljivega javnega prevoza. Evropska unija je ugotovila, da se bodo zaradi zelenega prehoda fosilna goriva podražila, zato si bo manj ljudi lahko privoščilo klasične avtomobile, električni so pa dražji. To bo za socialno šibkejše problem.
Ustanovljen je bil socialno-podnebni sklad, ki bo pomagal ljudem, ki bodo prizadeti zaradi teh ukrepov. S to študijo smo identificirali najbolj kritične točke in predlagali deset ukrepov za odpravo prevozne revščine, ki bodo, upam, financirani iz tega sklada. Težava je predvsem dostopnost, zato smo predlagali, da se čim bolj razširi tisti minimum osmih parov voženj na dan v radiju enega kilometra, ki je res minimum, da lahko govorimo povezljivosti. Tam, kjer tega ni, pa naj se uredijo vsaj prevozi na klic za najnujnejše primere.
