Na javno naročilo za gradnjo polnilnic za električne avtobuse je javno podjetje Ljubljanski potniški promet (LPP) prejelo štiri ponudbe. Najnižjo ponudbo brez davka na dodano vrednost je oddala družba Sol navitas s partnerji, ki bi polnilnici na parkirišču P+R Stanežiče in na sedežu družbe LPP zgradila za nekaj več kot 924.000 evrov. Najvišja je bila ponudba družbe Riko, nekaj manj kot 1,4 milijona evrov brez davka. Javno naročilo predvideva še pogajanja s ponudniki, zato je za zdaj prezgodaj napovedovati, komu se obeta posel.
Pomočnik direktorja LPP Rok Vihar je v interni reviji družbe Energetika Ljubljana nedavno povedal, da bodo pozneje še eno električno polnilnico zgradili na sedežu Energetike na Verovškovi ulici. Gradnja električnih polnilnic za avtobuse je nujna, saj Mestna občina Ljubljana kupuje prvih 25 električnih avtobusov za LPP. Občina je z javnim naročilom ta posel oddala družbi Autocommerce, ki bo 25 avtobusov dobavila za ceno nekaj manj kot 19,5 milijona evrov brez davka. Občina z omenjeno družbo po javno dostopnih podatkih še ni sklenila pogodbe. Autocommerce naj bi avtobuse v Ljubljano pripeljal prihodnje leto.
Vodikovi avtobusi bodo prispeli še letos
V drugi polovici letošnjega leta pa bodo v prestolnico že prispeli vodikovi avtobusi, ki jih bo občina prav tako kupila od Autocommercea. Za osem avtobusov bo odštela 6,5 milijona evrov brez davka, Vihar pa je v omenjeni reviji dejal, da prvi avtobus na vodik v Ljubljani pričakujejo nekoliko prej kot druge, da se bodo zaposleni v LPP lahko izobrazili, kako ravnati s tovrstnimi vozili.
Sončni elektrarni za proizvodnjo elektrike in vodika
Tudi avtobusi na vodik bodo potrebovali posebno polnilnico. Energetika Ljubljana je že začela graditi vodikovo polnilnico na parkirišču P+R Stanežiče, ki bo omogočala polnjenje avtobusov na dveh priključnih mestih. Dokler vodikova polnilnica v Stanežičah ne bo zgrajena oziroma dokler Energetika ne bo zagotovila potrebne količine vodika iz lastnih virov, bo ta energent kupovala na trgu. Energetika bo lasten vodik proizvajala s pomočjo sončne elektrarne v Kosezah, kjer bo prihodnje leto postavljena proizvodna enota za vodik.
Poleg naložbe v Kosezah je gradnja dodatne sončne elektrarne predvidena še v bodoči remizi, ki jo bo LPP gradil v Stanežičah. S tam proizvedeno energijo bo LPP lahko polnil svoje električne avtobuse ali pa iz presežkov proizvajal vodik. Vihar je poudaril, da sta selitev v Stanežiče in gradnja nove remize potrebni zato, ker obstoječi objekti v Šiški ne izpolnjujejo pogojev za vzdrževanje sodobnih avtobusov, ki uporabljajo alternativna goriva, območje pa niti ne omogoča prostora za širitev dejavnosti. »Nova remiza bo prilagojena novim tehnologijam, kar bo omogočalo učinkovitejše vzdrževanje vozil in boljše pogoje za njihovo upravljanje,« je prepričan Vihar.
Pri enem avtobusu metan zamenjali z biometanom
Ljubljanski potniški promet ima cilj do leta 2030 vse dizelske avtobuse v svojem voznem parku nadomestiti z avtobusi na vodik in elektriko. Na vprašanje, zakaj so se odločili za kombinacijo teh dveh tehnologij, je Vihar odgovoril, da ima vsaka tehnologija svoje prednosti. »Vodikovi avtobusi omogočajo daljši doseg in hitro polnjenje, kar je ključno za daljše delovne naloge z večjimi prevoženimi razdaljami. Baterijski električni avtobusi pa so optimalnejši za krajše delovne naloge in zaradi višjega energijskega izkoristka izboljšujejo ekonomiko delovanja. Kombinacija obeh tehnologij nam zagotavlja večjo fleksibilnost pri uporabi, boljšo energijsko učinkovitost in večjo ekonomičnost,« je sklenil Vihar.
Obstoječe avtobuse v voznem parku, ki vozijo na stisnjeni zemeljski plin, pa LPP namerava postopoma do leta 2030 namesto z metanom, ki je fosilnega izvora, polniti z ogljično nevtralnim biometanom. Ljubljanski potniški promet in Energetika Ljubljana sta se ravno minuli teden pohvalila s prvim mestnim avtobusom s pogonom na 100-odstotni biometan. »Biometan je po kemični sestavi enak zemeljskemu plinu, vendar je obnovljivega izvora. Izvor biometana je bioplin, ki nastaja v anaerobnih procesih pri razgradnji organskih snovi (na primer kmetijski, biološki in industrijski odpadki in surovine),« so pojasnili v LPP. »Z vključevanjem biometana v sistem omogočamo postopno zmanjševanje ogljičnega odtisa mestnega potniškega prometa tudi z izkoriščanjem obstoječe infrastrukture, to je plinovodnega omrežja, polnilnic in avtobusov, brez dodatnih investicij ali potrebe po zamenjavi obstoječih avtobusov,« so poudarili v LPP.
