Evropska okoljska agencija (EEA) je Ljubljano po kakovosti zraka umestila na nezavidljivo 709. mesto v Evropi. Bolj onesnažen zrak je le še v 52 mestih v Evropski uniji. To je lansko uvrstitev, ko je bila Ljubljana med 372 mesti uvrščena na 310. mesto, še poslabšalo. Na EEA podatke razvrstijo v tako imenovani pregledovalnik kakovosti zraka. Sicer kaže, da je onesnaženje regionalni problem, saj so se še slabše kot Ljubljana odrezala predvsem mesta v regiji, med njimi Zagreb, Benetke in Trento ter večje število severnoitalijanskih mest. Čisto na koncu seznama je tako kot lani Slavonski Brod. Maribor je kot drugo naše mesto v raziskavi uvrščen na 589. mesto.
Občina spet skeptična
Ljubljanski župan Zoran Janković je uvrstitev Ljubljane na lestvici tudi letos sprejel s skepso. Kot je povedal, so podatki drugačni kot podatki, ki naj bi jih kazali trije merilniki Agencije za okolje (Arso) v mestu, zato želi dodatna pojasnila. »Ne vem, od kod dobijo podatke. Kdo daje podatke? Arsovi podatki so javni. Sproti jih objavljajo. Ne razumem. Priznavam, da je slabo, ampak meni so ti rezultati nerazumljivi,« je v začetku poletja komentiral župan.
Evropska agencija je za Dnevnik pripravila izčrpno pojasnilo. Pri tem so razkrili, da uporabljajo le podatke nacionalnih merilnih postaj, te pa izračunajo po enotni metodologiji. Na primeru Ljubljane to pomeni, da uporabljajo podatke treh merilnih postaj, ki jih je po evropskih standardih postavil in jih upravlja Arso. Na EEA so pojasnili, da so izračun naredili na podlagi dnevnih podatkov, zbranih v obdobju dveh let (2023 in 2024), pri čemer so najbolj ekstremna nihanja kakovosti izločili iz izračuna. Takšno nihanje je pri nas denimo na začetku kurilne sezone.
Letos so razširili število mest v raziskavi, prav tako so dodelali metodologijo, na osnovi katere so pripravili izračun oziroma umestitev mesta. Lani so vključili le koncentracijo drobnih delcev PM 2,5, letos pa še koncentraciji dušikovega dioksida in ozona, so sporočili. Prejšnja leta so »upoštevali le drobne delce, izključili pa dve drugi ključni onesnaževalni snovi, kar je onemogočalo bolj celovito primerjavo kakovosti zraka v mestih, kot jo omogoča posodobljena različica preglednice«.
Predlog Arsa evropski agenciji
Ljubljanski župan pravi, da je zrak v Ljubljani vsako leto boljši, in poudarja, da izvajajo številne ukrepe na področju okolja. Prav zato se mu zdi neverjetno, da je mesto letos na slabšem kot leta prej.
Na evropski agenciji se strinjajo, da se kakovost zraka skozi leta izboljšuje. »Vendar na podlagi izmerjene kakovosti zraka v Ljubljani ostaja tveganje za zdravje ljudi, povezano z dolgotrajno izpostavljenostjo onesnaževalcem, kot je PM 2,5.« Pri tem so opozorili, da čeprav se trend onesnaževanja z delci PM 2,5 zmanjšuje, koncentraciji dušikovega dioksida in ozona rahlo naraščata. »Zlasti ozon je težko nadzorovati in je lahko tudi podvržen določenemu vplivu višjih temperatur, povezanih s podnebnimi spremembami.« Pri tem so dodali, da stremijo k temu, da čim bolj natančno ocenijo škodo za zdravje, ki jo povzročajo ta onesnaževala.
Mesta so na podlagi tako pridobljenih podatkov uvrstili tudi v kategorije glede na »tveganje umrljivosti zaradi onesnaženosti zraka«. Ljubljana je po empirični oceni evropske agencije tako umeščena v najvišjo kategorijo z vidika tveganja umrljivosti zaradi onesnaženosti zraka.
Arso naj bi Evropski uniji julija posredoval predlog, da v prihodnje v preglednico vključi tudi trende onesnaževanja in izboljšave, ki so bile dosežene v določenem obdobju, ter s tem povezan vpliv na zdravje. Na EEA so zagotovili, da se strinjajo s predlogom naše agencije za okolje. »S tem bi dobila priznanje tudi mesta, ki so dosegla znatne izboljšave, saj se zavedamo, da nimajo vse države iste izhodiščne ravni kakovosti zraka,« so dodali.
