»V letu 2023 je bilo v okviru sistema zbiranja bioloških odpadkov na ljubljanski tržnici zbranih 86.407 kilogramov bioloških odpadkov, medtem ko je v letu 2024 ta količina narasla na 88.991 kilogramov,« so sporočili v javnem podjetju Voka – Snaga. Ob tem so pojasnili, da glavni del teh odpadkov predstavljajo gnilo sadje in zelenjava.

Glavni razlogi, zakaj se hrana zavrže, so v prekomerni količini, nepravilnem shranjevanju in pretečenih rokih uporabe. Količina zavržene hrane je skozi leta konstantno okoli 90 ton, so še pojasnili.

Premalo hladilnic

Zavrženo hrano branjevci nosijo v zabojnik, ki je ob Mahrovi hiši pri Ljubljanici. Zabojnik je avtomatski, kar pomeni, da odpadke sproti zmeljejo. Tudi v najhujši sopari se zato ne širi vonj po gnilem.

Z najemniki komuniciramo glede navedene problematike. Žal pa v danih pogojih ne moremo sprejeti učinkovitih ukrepov za zmanjšanje zavržene hrane, saj so vse razpoložljive hladilnice oziroma skladiščni prostori na hladnem zasedeni in jih ni dovolj za vse najemnike.

Ljubljanska parkirišča in tržnica

»Z najemniki komuniciramo glede navedene problematike. Žal pa v danih pogojih ne moremo sprejeti učinkovitih ukrepov za zmanjšanje zavržene hrane, saj so vse razpoložljive hladilnice oziroma skladiščni prostori na hladnem zasedeni in jih ni dovolj za vse najemnike,« so pojasnili na Ljubljanskih parkiriščih in tržnici.

Tako zaradi pomanjkanja infrastrukture niso uspeli sprejeti ukrepov za zmanjšanje zavržene hrane. So pa zagotovili, da bo to mogoče na prenovljeni tržnici.

Priporočamo