Po šestih letih je Copenhagenize ponovno objavil indeks kolesarjem prijaznih mest. Tako kot prejšnja leta seznam prinaša podrobno analizo in razvrstitev mest glede na to, kako prijazna so do kolesarjev. Ljubljana je tokrat uvrščena na 24. mesto. Gre za visoko uvrstitev mesta v svetovni konkurenci. Analizirali so 100 mest iz 44 držav. Kot so poudarili v nemški organizaciji EIT Global Mobility, ki je sodelovala pri raziskavi, je to prvi primer takšne globalne analize in primerjave. V prvi petindvajseterici so – z izjemo kanadskega Montreala (15. mesto) – izključno evropska mesta. Ljubljana je uvrščena med Rotterdamom in Bologno.
22 kilometrov kolesarskih stez na 100 kilometrih cest
»Ljubljana se od drugih mest razlikuje po 20 hektarjev velikem mestnem jedru brez avtomobilov, kjer imajo pešci in kolesarji resnično prednost. Velja omeniti tudi omejitev hitrosti na 30 kilometrov na uro ali manj ter na urejene pasove za kolesarje v nasprotni smeri,« so v organizaciji Copenhagenize utemeljili sorazmerno visoko uvrstitev Ljubljane. Kot glavni izziv za prihodnost pa so izpostavili izboljšanje kolesarske infrastrukture v stanovanjskih soseskah. Kot so opozorili, ima le 35 odstotkov mestnih ulic ukrepe za umirjanje motornega prometa.
Pohvalili so, da ima Ljubljana 22 kilometrov ločenih kolesarskih stez na 100 kilometrih cestišča. »Vendar mnogi odseki še vedno sledijo starejšim standardom oblikovanja, ki bi lahko omejili prihodnjo rast in zavirali naraščajoče število kolesarjev,« so opozorili. Dodali so, da je v mestu opazen napredek pri snovanju novih kolesarskih stez. Izpostavili so obnovljeni kolesarski trasi na Tržaški in Dunajski cesti leta 2021, ki po njihovi oceni prinašata višji standard kolesarske infrastrukture, več zelenja in izboljšave javnega prevoza, s čimer so ustvarili bolj povezane, prijetnejše in varnejše koridorje za kolesarje in pešce. Izpostavili so še, da 14-odstotni delež kolesarjev v prometu predstavlja pozitiven trend, ki kaže, da »Ljubljana velja za varno in udobno mesto za kolesarjenje«.
Zagovorništvo in izobraževanje
Izpostavili so tudi prometno vzgojo in trud, ki ga mesto izvaja na tem področju. Kot koristno pridobitev so izpostavili septembra odprt park varne mobilnosti na Viču. V utemeljitvi so omenili doprinos civilne družbe k promociji kolesarjenja ter delovanje in trud kolesarskih zanesenjakov, zbranih v Ljubljanski kolesarski mreži (LKM).
»Zelo smo veseli, da je naše delo prepoznano tudi na mednarodni ravni,« je sporočila predsednica mreže Lea Rikato Ružič. »Mesto nas vključuje v delovne skupine za pripravo strategij, vendar se to vključevanje na žalost ne nadaljuje na izvedbeni ravni, razen v redkih primerih, če smo, po domače rečeno, dovolj tečni.« Opozorila je še, da ljubljanska občina ne vzpostavlja mehanizmov za sistematično sodelovanje s civilno družbo. »Iz izkušenj lahko povemo, da imajo naprednejša mesta vzpostavljene mehanizme vključevanja strokovne in splošne javnosti v vseh fazah načrtovanja, kar je osnova celostnega, demokratičnega načrtovanja prostora.« Mreža ima 100 formalnih članov, večinoma prostovoljcev, in na tisoče podpornikov.
Slabše kot prejšnja leta
Čeprav v analizi ugotavljajo, da je Ljubljana napredovala pri kolesarski infrastrukturi, so v mreži opozorili, da je to najslabša uvrstitev doslej. Leta 2015 je bila na 13. mestu, leta 2017 na 8., leta 2019 pa na 14. mestu. »Padec na lestvici je po našem mnenju odraz prepočasnega napredka v Ljubljani in na drugi strani pospešenega napredka v marsikaterem drugem primerljivem mestu, ki je bilo še nedavno uvrščeno za Ljubljano,« je komentirala predsednica.
Matej Praprotnik, kolesarski župan Ljubljane, je sporočil, da ga žalosti, da sta Gradec in Gent prehitela Ljubljano na tem seznamu. Želi si, da bi bilo mesto bolj osredotočeno na kolesarje tudi zunaj središča in da bi poleg kolesarske infrastrukture videli tudi več ukrepov za umirjanje prometa. »Če bi indeks upošteval vsa nizozemska, danska in belgijska mesta, Ljubljane ne bi videli tako visoko. Utrecht je za Ljubljano nedosegljiv. Če smo nekoč poslušali, da se Amsterdama ne da preprosto kopirati, lahko zdaj rečemo, da tudi Utrechta ne. Mestu je zmanjkalo idej, še naprej gradi garažne hiše. Vsi razumemo, da je avtomobilov preveč, nihče pa v to neodtujljivo pravico do vožnje ne upa poseči.«
