Večina večjih občin ima tako imenovane skupne občinske uprave (SOU), s katerimi si občine delijo breme nekaterih nalog in zadolžitev. »Na splošno jih lahko označimo kot odgovor na razdrobljenost lokalne samouprave, zaradi katere so administrativne zmogljivosti pogosto omejene. Z združevanjem moči oziroma v tem primeru zaposlenih se lahko ta izziv, ki je po naravi stvari bolj izrazit v manjših lokalnih skupnostih, do neke mere uspešno naslovi,« so koristnost tovrstnega povezovanja komentirali v Združenju mestnih občin Slovenije (ZMOS). Pri tem so pojasnili, da je to način, da občine dobijo kakovostno storitev ne glede na velikost, obenem pa se optimizirajo stroški, saj jih država delno financira.
Največkrat si občine delijo določene službe, kot je redarstvo. V bližini prestolnice sta takšna primera Vrhnika in Grosuplje. Oba sta sedež uprav, ki sta namenjeni izključno medobčinskemu redarstvu. Prvak je sicer Ptuj na čelu skupne občinske uprave v spodnjem Podravju, ki povezuje kar 22 občin. Delijo si vrsto nalog, od urejanja prostora, pravne službe, varstva okolja do urejanja prometa, inšpekcije, proračunske službe in notranje revizije. To je bila tudi prva skupna občinska uprava v državi, zdaj jih je že 42.
Ljubljana in Murska Sobota sta izjemi
Ljubljana in Murska Sobota sta edini mestni občini, ki nimata skupne občinske uprave niti v najbolj okrnjeni obliki. »Verjamem, da morda Ljubljana o skupni upravi ni veliko razmišljala. Smo pa župani v okolici Ljubljane intenzivno razmišljali o tem. Dejstvo je, da smo v okolici različno zadovoljni z izvajanjem dela javnih pooblastil. Konkretno za svojo občino bi si želel, da bi ta naša sprega, ki jo imamo z občinami zahodno od Ljubljane, funkcionirala bolje,« je nedavno povedal Metod Ropret, župan občine Brezovica. Da si župani v okolici Ljubljane želijo povezovanja, govori tudi dejstvo, da sta občini Dobrepolje in Dobrova - Polhov Gradec pristopili k SOU Enotnost občin, ki ima sedež v daljnem Kočevju.
Ropret je še izpostavil, da nekatere občine že sodelujejo prek članstva v Javnem holdingu Ljubljana, zato si želi, da bi to zaupanje in sodelovanje nadgradili s skupno občinsko upravo. »Ampak tukaj je ključna odločitev na strani Ljubljane. Nam, ki smo sosedi, pa ta misel že kar nekaj časa roji po glavi – povezovanje ne samo na upravni, ampak tudi infrastrukturni ravni in še kje. Vedno je lepo imeti v naboru sodelavce s takšno močjo ali možnostjo reagiranja, kot jih ima MOL,« je še dodal brezoviški župan.
Ljubljanski župan Zoran Janković se strinja, da je sodelovanje s sosednjimi občinami odlično. »18 let in pol sem predsednik skupščine holdinga, v katerem je sedem občin, in niti enkrat se nismo preglasovali. Edini interes je višja kvaliteta in nižje cene na položnicah občanov,« je komentiral župan. A čeprav pozitivno ocenjuje povezovanje in razume korist tako za občine kot za ministrstvo, ki na tak način dobi sogovornike z več kompetencami, ideji formalne povezave ni naklonjen. »V naši državi imamo absolutno preveč občin. Pri nas je 531 zaposlenih, in če upoštevam še zunanje sodelavce, se sprašujem, kako ena majhna občina s petimi ali šestimi zaposlenimi kaj naredi. Te občine so bile nekoč del ljubljanske občine … Ampak v tem mandatu tega pogovora o združevanju ne bo.«
Dodatne obremenitve za velike
V Združenju mestnih občin so pojasnili, da združevanje uprav pomeni večje obremenitve za velike občine, kjer je po navadi sedež skupne uprave, zato praviloma nosijo večji strošek, ki ni sorazmeren z vplivom pri upravljanju. Vodstvo se vzpostavi na osnovi posameznih glasov županov, zato je predpogoj dobro sodelovanje in zaupanje. Kot prvi razlog za vstop v tovrstno ureditev so navedli solidarnost velikih občin z malimi ter spodbujanje sodelovanja.
Drugi razlog pa so finančne spodbude države, ki sofinancira od 30 do 55 odstotkov stroškov dela zaposlenih v SOU, zato tudi večje občine načeloma zmanjšajo stroške uprave. Tudi v Skupnosti občin Slovenije so naklonjeni prostovoljnemu povezovanju in sodelovanju občin. Pri tem so izpostavili, da je država leta 2005 uvedla sistem sofinanciranja SOU in tako spodbudila njihov razvoj. Sredstva za skupne uprave so od leta 2005 do letos narasla s pol milijona evrov na 11,9 milijona evrov.
Na ministrstvu za kohezijo so poudarili, da se prek tovrstnih shem lažje uskladijo večji kohezijski projekti in programi, ki zahtevajo sodelovanje večjega števila občin. Pri tem so dodali, da medobčinsko usklajevanje poteka tudi v razvojnih programih, kot je dogovor za razvoj regij, kjer se občine dogovorijo o ključnih regijskih projektih. V obdobju 2021–2027 ima dvanajst razvojnih regij na razpolago 458 milijonov evrov.
