Lani je bilo po podatkih statističnega urada na ravni celotne države več kot 16,8 milijona turističnih prenočitev, odrasli turisti pa morajo načeloma z vsako prenočitvijo plačati tudi turistično takso. Zakon o spodbujanju razvoja turizma določa, da občine same določijo njeno višino, vendar ta ne sme presegati 2,5 evra na osebo na noč. V nekaterih primerih so turisti v skladu z zakonskim predpisom oproščeni plačila polovice ali celotnega zneska turistične takse.
V Mestni občini Ljubljana, ki je z naskokom turistično najbolje obiskana občina v državi, gosti plačajo 2,5 evra turistične takse. Zakaj so se odločili za zaračunavanje najvišjega mogočega zneska, na občini in njenem javnem zavodu Turizem Ljubljana niso hoteli pojasniti.
2,5 evra na osebo na noč sicer turistom zaračunavajo tudi na Bledu in v Mariboru, v Izoli pa le dva centa manj. Na Bledu, kjer so po podatkih statističnega urada lani našteli nekaj manj kot 1,2 milijona prenočitev in se s tem številom zavihteli na tretje mesto po številu prenočitev med občinami, odločitev o maksimalni višini turistične takse pojasnjujejo: »Obremenitev kraja s turisti, ki prenočujejo, in dnevnimi obiskovalci je iz leta v leto večja, to pa ima znaten vpliv na celotno infrastrukturo v kraju. Vpliv turizma se kaže v kontinuirani in vse večji potrebi po vzdrževanju, nadgradnjah in obnovah celotne infrastrukture, vključno z lokalnimi cestami, vodovodnimi in kanalizacijskimi sistemi, pa tudi na področju urejanja javnih in zelenih površin.«
V Kopru in Bohinju turisti plačajo le dva evra
Na Bledu so pojasnili, da so takšna vlaganja za manjše občine veliko finančno breme, sredstva od zaračunanih turističnih taks pa da niso tako visoka, »da bi pokrila stroške prepotrebnih investicij za razvoj in nadgradnjo turizma, ki bi jih na Bledu nujno potrebovali in ki bi si jih kraj rajske podobe, ki krasi številne naslovnice, tudi zaslužil«. Ob tem so opozorili na paradoks, da je Bled eden od treh paradnih konjev slovenskega turizma, a je »hkrati majhen kraj, vas, kjer je sredi leta 2023 stalno prebivalo približno 8130 občanov«.
V Mariboru so pojasnili, da so višino takse določili na podlagi »velikih potreb po razvoju turizma ter za aktivnosti promocije za dvig prepoznavnosti in konkurenčnosti destinacije«. V Izoli so dejali, da njihova občina spada med vodilne turistične destinacije v državi, »zato smo ta znesek približali znesku drugih vodilnih destinacij. Tudi v sosednji občini, ki je prav tako ena vodilnih turističnih destinacij, imajo od začetka leta podobno turistično-promocijsko takso.«
Obalne občine z različnimi zneski takse
V Kopru in Bohinju zaračunavajo dva evra turistične takse. Na občini Bohinj so razložili, da so bili pri določitvi višine takse »upoštevani projekti, ki se pozneje financirajo iz teh sredstev, ter skrb za ohranjanje konkurenčnosti destinacije ob zagotavljanju kakovostnih storitev za obiskovalce. Turistična taksa nam omogoča stabilno financiranje projektov, ki prispevajo k ohranjanju narave in kulturne dediščine ter izboljšanju celotne turistične izkušnje v Bohinju«. Koprčani so pojasnili, da so do januarja 2024 zaračunavali nižjo turistično takso kot v občinah Izola, Piran in Ankaran. Z odmero dveh evrov turistične takse so želeli poenotiti znesek v vseh štirih občinah slovenske Istre. Toda občina Piran je nato takso dvignila na najvišji dovoljeni znesek, Izola se je ustavila pri 2,48 evra na osebo na noč, v Ankaranu pa zaračunavajo dva evra takse.
Kako porabijo tako zbrani denar?
Občine morajo vsa sredstva od turistične takse porabiti za načrtovanje, organiziranje in izvajanje spodbud v turizmu. Na občinah so našteli, da del tega denarja namenjajo javnim zavodom, ki so pristojni za promocijo in pospeševanje turizma, za turistično-informacijske centre v svojih krajih, članstva v mednarodnih organizacijah in različne oblike promocije.
Po drugi strani pa del denarja od zbrane turistične takse porabijo tudi za različne infrastrukturne projekte. V Ljubljani, kamor se je od turistične takse v mestni proračun prelilo skoraj 5,9 milijona evrov, so v zadnjih dveh letih del tega denarja porabili denimo za ureditev turistične infrastrukture v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, za urejanje parkov, drevoredov in drugih zelenih površin na območju prestolnice, za prenovo delov Poti spominov in tovarištva, ki je obsegala tudi prenovo dveh bunkerjev, pa tudi za izdelavo projektne dokumentacije in gradnjo novega mosta med Štepanjskim naseljem in Novimi Fužinami ter za postavitev vodne skulpture ob Slovenski cesti. Prav zadnja s svojo vrednostjo (skoraj 664.000 evrov z davkom) pri nekaterih občanih sproža vprašanja, ali ne bi mesto takšno vsoto raje namenjalo za druge projekte, od katerih bi več občanov imelo več vsakodnevnih koristi.
Na Bledu in v Bohinju v projekte za turiste in domačine
Na vprašanje, kako izbirajo področja, v katera bodo vložili ta denar, so v Bohinju in na Bledu posebej poudarili, da izbirajo projekte, od katerih ne bodo imeli koristi samo turisti, temveč tudi tamkajšnji prebivalci. Na Občini Bled so našteli, da so lani denar od turistične takse vlagali v vzdrževanje in obnovo Športnega parka Bledec, v investicije v Grajsko kopališče, v vzdrževanje in obnovo javnih stranišč ter praznično okrasitev naselij v občini. S temi sredstvi so tudi sofinancirali brezplačne prevoze med Bledom in Pokljuko ter pokrili del stroškov gradnje kolesarske povezave med Bledom in Bohinjem.
Bohinjska občina je sredstva turistične takse v zadnjih letih porabila denimo za urejanje drsališča v Bohinjski Bistrici in za praznično okrasitev krajev, dežurne službe na področju zdravstvenega varstva, za javne sanitarije, modernizacijo ali urejanje kolesarske infrastrukture v občini, za druge ukrepe mehke mobilnosti in za javne električne polnilnice.
Vseh vlaganj v turizem ne morejo pokriti s turističnimi taksami
V Mariboru so poudarili, da z denarjem od zbrane turistične takse v zadnjih letih med drugim financirajo programe za razvoj lokalnega in tudi regijskega turizma. Porabili so ga denimo za obnovo opreme Hiše najstarejše trte, vzpostavitev blagovne znamke destinacija Štajerska, Partnerstvo za Pohorje in projekt Drava bike. V Izoli so našteli, da s temi sredstvi med drugim obnavljajo turistično infrastrukturo, Podestatovo palačo, vzdržujejo prireditvene hiške in športno infrastrukturo na Parenzani.
V Kopru so še omenili, da denar od turistične takse vlagajo v razvoj celovitih turističnih produktov, promocijo športnega turizma, pa tudi v razvoj in vzdrževanje turistične infrastrukture in javnih površin, kot so zelenice, parki in kopališča. Denarja iz tega vira običajno še zdaleč ni dovolj, da bi z njim pokrili vse naložbe v turizem, so poudarili tudi na Občini Koper. Po njihovih izkušnjah je vložek iz drugih proračunskih sredstev, ki jih namenjajo za razvoj infrastrukture, promocijo, prireditve ter delovanje Zavoda za mladino, kulturo in turizem, nesorazmerno večji, kot so sredstva turistične takse.
