Ob vstopu v novo kurilno sezono javno podjetje Energetika Ljubljana z oktobrom povišuje variabilni del cene daljinskega ogrevanja, je napovedal direktor podjetja Samo Lozej. Ta bo višji za 14,3 odstotka oziroma javno podjetje bo ceno za megavatno uro povišalo z današnjih 75,89 na 86,78 evra (obe ceni sta brez davka na dodano vrednost). »S tem se bo variabilni del cene toplote vrnil na ceno, ki smo jo imeli skoraj vse lansko leto,« je povedal Lozej.
Čeprav se zaveda, da je povišanje cene nepriljubljen ukrep, je Lozej zagotovil, da v primerjavi z drugimi sistemi daljinskega ogrevanja ljubljanski tudi po podražitvi ostaja med cenovno najugodnejšimi v državi. Vzrok za višjo ceno so višji stroški nabave energentov, je pojasnil ljubljanski župan Zoran Janković.
V Energetiki so na primeru povprečnega dvosobnega stanovanja izračunali, koliko višji bodo stroški ogrevanja za odjemalce. Skupni letni strošek bo v novem ogrevalnem letu v primerjavi s preteklim višji za okoli 57 evrov oziroma za okoli 9,4 odstotka. Skupni letni strošek za povprečno dvosobno stanovanje bo skupaj z vsemi dajatvami in davkom na dodano vrednost znašal okoli 664 evrov, so izračunali v Energetiki. Lozej je ob tem opozoril, da gre zgolj za povprečen izračun in da so dejanski zneski odvisni od vsakega uporabnika posebej.
Energetika Ljubljana je ceno daljinskega ogrevanja zadnjič spremenila 1. novembra lani. Takrat je variabilni del cene toplote znižala, in sicer za dobrih 12 odstotkov. Znižanje cene je prišlo na račun pričakovanj nižjih stroškov goriv do konca leta 2024. Na daljinsko ogrevanje v Ljubljani je priključena skoraj polovica vseh stanovanj oziroma približno 61.000 stanovanj.
Vlagajo v razogljičenje
Samo Lozej je ob tem omenil, da si v Energetiki prizadevajo razogljičiti proizvodne vire in povečati raznolikost energentov, ki jih uporabljajo. Spomnil je, da z novo plinsko-parno enoto v Ljubljani za 70 odstotkov zmanjšujejo porabo premoga zaradi uporabe zemeljskega plina. »Plin je v Evropi opredeljen kot prehodni energent med premogom in še čistejšimi energenti,« je poudaril Lozej. Priznal je, da z uporabo plina sicer še vedno ustvarjajo izpuste ogljikovega dioksida, a da je teh manj in da ne ustvarjajo izpustov drugih škodljivih snovi ali prašnih delcev kot pri kurjenju premoga.
Energetika Ljubljana, ki je za okoli 140 milijonov evrov vredno plinsko-parno enoto pridobila odločbo o poskusnem delovanju, je to enoto sredi letošnjega maja prevzela v upravljanje. Uporabnega dovoljenja zanjo še niso pridobili, poskusno obratovanje pa bo trajalo do 27. februarja prihodnje leto, so pojasnili v Energetiki. Tehnični direktor Energetike in direktor projekta plinsko-parne enote Marko Agrež je maja letos pojasnil, da med poskusnim obratovanjem spremljajo predvsem ekološke parametre nove elektrarne.
Arbitraža naj bi trajala še vsaj dve leti
Glavni dobavitelj tehnološke opreme pri gradnji plinsko-parne enote je bila grška družba Mytilineos (danes se imenuje Metlen Εnergy and Metals), ki je svoje pogodbene obveznosti izpolnila s triletno zamudo. Zaradi zamude sta Energetika in Metlen v sporu, ki ga rešuje mednarodna arbitraža. Arbitražni postopek še vedno poteka, so povedali v Energetiki Ljubljana, kjer pričakujejo, da bo arbitraža glede na trenutno časovnico trajala še vsaj dve leti. Če bo Energetika v arbitražnem postopku uspešna, si obeta poplačilo pogodbene kazni in stroškov, ki so ji nastali zaradi zamude. Ker Metlen ni pravočasno izpolnil svojih pogodbenih obveznosti, so Energetiki nastali dodatni odvetniški in svetovalni stroški, stroški podaljšanja zavarovanj gradbišča in podobno.
Biomasni kotel in sežigalnica
K razogljičenju proizvodnih virov bo prispevala odločitev Energetike, da enega od preostalih dveh premogovnih kotlov v Mostah predela v kotel za lesno biomaso. Gre za okoli 100 milijonov evrov vreden projekt, za katerega je Energetika že pridobila gradbeno dovoljenje. Trenutno pripravljajo javno naročilo za izvedbo tega projekta. »Objava javnega naročila bo predvidoma ob koncu letošnjega ali v začetku prihodnjega leta,« ocenjujejo v Energetiki. Za izvedbo tega projekta želijo pridobiti sofinancerska sredstva. Projekt so zato prijavili na razpis ministrstva za okolje, podnebje in energijo. »Zaprosili smo za sofinanciranje do 30 milijonov evrov. Odločbe o dodelitvi sredstev še nismo prejeli,« so v javnem podjetju pojasnili, da na odločitev o sofinanciranju še čakajo.
V kotlu za lesno biomaso bodo kurili lesne sekance. Za prihajajočo kurilno sezono je Energetika sklenila okvirne sporazume za dobavo lesnih sekancev z devetimi dobavitelji. Zagotovili so, da jim vsi dobavitelji dostavljajo lesno biomaso, ki je skladna z direktivo o obnovljivih virih energije. Če lesni sekanci ne izpolnjujejo zahtev iz navedene direktive, bi »morali za emitirane količine ogljikovega dioksida na račun kurjenja netrajnostne biomase kupiti emisijske kupone,« so poudarili v javnem podjetju.
Lozej pričakuje, da bodo tudi z načrtovano gradnjo sežigalnice na Barju vplivali na ceno ogrevanja, saj takšni objekti v Evropski uniji veljajo za ogljično nevtralne. To pomeni, da jim za sežig odpadkov ne bi bilo treba plačevati emisijskih kuponov, ki vplivajo na ceno ogrevanja.
