Urgenca je zaradi ustreznejšega napotovanja bolnikov na internistično prvo pomoč v zadnjem tednu za petino manj obremenjena kot sicer, so sporočili iz UKC Ljubljana. Čakanja na prosto posteljo ni, so zagotovili. To potrjuje, da je smiselno rešitve za preobremenjenost urgence iskati v ustreznem napotovanju pacientov, so ocenili v največji bolnišnici. UKC Ljubljana je bil sicer že prejšnji teden v središču pozornosti zaradi opozoril o neznosnih razmerah pri čakanju pacientov internistične prve pomoči.

Po dodatne medicinske sestre

»Že samo z ustreznejšim napotovanjem bi lahko izboljšali dostopnost obravnave in postelje za resnično nujne bolnike,« menijo v ljubljanskem UKC. Le z enakomernimi obremenitvami v zdravstvu bo mogoče ustrezno oskrbo zagotoviti vsem, ki jo nujno potrebujejo, so prepričani. K boljšim razmeram oziroma hitrejši obravnavi pacientov na urgenci bo glede na napovedi UKC Ljubljana prispevalo tudi ponovno odprtje opazovalnice internistične prve pomoči številka dve z dvanajstimi posteljami. Med razlogi, da opazovalnica začasno ni delovala, je bilo obdobje dopustov, ko je na voljo manj osebja.

Na pretresljive izkušnje bolnikov in njihovih svojcev, ki so nesprejemljivo dolgo čakali na urgenci, so minuli teden opozorili v združenju za dostojno starost Srebrna nit. »Izgovori, da ni mogoče storiti ničesar, da ni dovolj prostora, časa, zdravnikov, medicinskih sester ali koga oziroma česa drugega, so nesprejemljivi,« so sporočili v javnem pismu. Spremembe v organizaciji dela pogosto ne zahtevajo več kadra, treba pa je spremeniti procese zdravstvene obravnave in delovne naloge, so poudarili. V največji bolnišnici so minuli teden ocenili, da so bili nekateri opisi razmer neutemeljeni. Direktor UKC Ljubljana Marko Jug se je ob tem opravičil za dolgo čakanje bolnikov in napovedal, da bodo zaradi pomanjkanja kadra druge zdravstvene ustanove v regiji zaprosili za pomoč.

Čakanje pacientov urgence, ki presega tri ure, je nedopustno, ogrožajoče in nevarno za bolnike, ocenjuje Samo Fakin, predstavnik zavarovancev v svetu UKC Ljubljana. »To je nacionalna sramota,« je kritičen. Urejanje razmer na urgenci bi moralo biti za vodstvo bolnišnice prva prioriteta, dodaja. »Ključna reforma je tudi v tem primeru v organizaciji dela, torej v vprašanju, kako je izkoriščenih osem ur posameznikovega rednega delovnega časa,« meni Fakin, nekdanji minister za zdravje. Bolnišnica, ki lahko ob različnih nesrečah aktivira krizni načrt, bi lahko na podoben način dodatne ekipe aktivirala tudi ob težavah urgence, poudarja.

Za poziv izvajalcem v ljubljanski regiji, naj pomagajo z medicinskimi sestrami, so se z UKC Ljubljana dogovorili na ministrstvu za zdravje. »S tem želimo obremenitve čim bolj enakomerno razporediti med obstoječi kader,« so poudarili. Letos sprejeta novela zakona o zdravstveni dejavnosti predvideva, da vsak zdravstveni delavec vsaj 24 ur na mesec sodeluje pri zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva, so spomnili na ministrstvu. Napovedali so tudi, da bodo pristojne razširjene strokovne kolegije – gre za najvišje organe različnih strok – zaprosili za pripravo strokovnih smernic za napotovanje.

Razumem, da imajo v UKC Ljubljana težave, a kadra primanjkuje tudi v drugih bolnišnicah.

Slavica Mencingar, predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije

Sindikat: Na urgenci je delo specifično

Predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Slavica Mencingar si preusmerjanje osebja med ustanovami »težko predstavlja«. »Razumem, da imajo v UKC Ljubljana težave, a kadra primanjkuje tudi v drugih bolnišnicah. Nekdo s primarne ravni bi po drugi strani težko odšel na urgenco, kjer je delo specifično,« je ocenila. V tem primeru štejejo tudi izkušnje, je poudarila. Po njeni oceni bi bilo bolj smiselno poiskati tiste zdravstvene delavce, ki so pripravljeni pomagati v trenutnih razmerah, in jih za takšno delo tudi ustrezno plačati. Na dolgi rok pa bo treba skrbeti tudi za to, da bi zadržali obstoječe osebje na urgencah, je opozorila. Pri tem bodo poleg plačila, ki bi moralo odražati zahtevnost dela in obremenitve, po oceni Slavice Mencingar pomembni tudi drugi pogoji, na primer možnost koriščenja prostih ur. 

Priporočamo