Če ste v svoji okolici opazili kakšno klop, ki bi bila potrebna prenove, ali pa zapuščeni košček zelenice pri bloku, ki bi bila idealna za druženje s sosedi, je ena od pozitivnih občinskih iniciativ projekt Zunaj, ki prebivalcem ljubljanskih sosesk omogoča, da sami uresničijo svojo idejo na prostem. »Pri projektu Zunaj imajo prebivalci možnost, da uresničijo svoje ideje, mi pa jim pomagamo z nasveti, mentorstvom in finančnim vložkom,« so nam povedali na občinskem oddelku za varstvo okolja. Občina projekt finančno podpira, za koordinacijo pa skrbijo studio Prostorož, IPoP – Inštitut za politike prostora in društvo Pazipark!, medtem ko so pobudniki in izvajalci akcij prebivalci Ljubljane. Od leta 2019 so uresničili ideje 37 skupin sosedov in prijateljev. Letos so na razpisu, katerega rok je bil aprila, prejeli 65 pobud. Na podlagi kriterijev so jih izbrali 21, pomagali bodo z nasveti in 800 evri za nakup materiala.
»Želimo si, da bi ljudje več časa preživeli zunaj, na prostem. Hkrati opažamo, da imajo prebivalci dobre ideje, kako izboljšati zunanji prostor, ki ga uporabljajo. Projekt Zunaj dokazuje, da lahko z majhnimi akcijami uresničijo svoje ideje, oživijo skupni javni prostor in se pri tem povežejo z drugimi prebivalci, s čimer prispevajo tako k prijetnejšemu okolju kot tudi k boljšemu delovanju skupnosti,« je odgovorila Naja Kikelj Širok iz studia Prostorož. Z nami je delila tudi zanimivo anekdoto: »Ena od pobud iz leta 2019 je bila osredotočena na to, kako izboljšati odnose med sosedi, ki so se poslabšali med prenovo fasade. Pobuda se je nanašala na Prijateljevo ulico. S serijo udarniških akcij so sosedje med seboj izboljšali odnose in bili na koncu 'spet prijatelji' v Prijateljevi ulici.«
Traktor sredi BS3
Ena od letošnjih akcij je septembra potekala na območju BS3, kjer so stanovalci Vojkove 87 uredili bližnje košarkarsko igrišče. O tem nam je več povedala Nina Suhadolc Milković, ki je bila med pobudniki akcije: »Igrišče je bilo res ubogo, otroci pa so ga še vedno radi uporabljali. Med drugim smo obnovili košarkarska koša, ker pa je bilo igrišče polno blata in stoječe vode, smo morali urediti tudi drenažo. Skoraj pet ton zemlje smo odkopali okoli igrišča. Z moževim traktorjem smo jo potem odpeljali in pripeljali pesek.« Odziv med prebivalci naselja je bil zelo pozitiven, nadaljuje sogovornica: »Zares veliko se jih je javilo, da bi pomagali, predvsem pa so sodelovali otroci – vsak, ki je prišel mimo, je pomagal, vzel lopato ali grablje. Zanimivo se jim je zdelo, da sredi naselja stoji traktor. To je bila res lepa priložnost, da smo naredili nekaj za lokalno skupnost, v kateri se sicer premalo povezujemo. Tudi starejši so nas pohvalili, rekoč, kako lepo, da smo se mladi lotili prenove, da česa takega danes sploh ne vidijo več.«
Nina Suhadolc Milković se je še malo bolj angažirala in pisala potencialnim donatorjem, ki bi jim pomagali, da bi igrišče zasijalo v polnosti. Poudarja, da je bila neverjetno presenečena nad odzivom. Dobili so doniran bager, s katerim so odkopali polovico igrišča. Stanovalka, ki ni mogla prispevati s fizičnim delom, jim je sporočila, da bi vseeno rada pomagala. V imenu svojega podjetja je donirala sredstva, s katerimi so kupili dva nogometna gola. Piko na i pa je dalo podjetje Talteh, ki jim je na igrišču brezplačno narisalo talne označbe. »Sami jih najbrž ne bi tako dobro in natančno narisali,« je pripomnila Nina Suhadolc Milković.
Prenova igrišča je trajala tri tedne. »Res te navda z dobrim občutkom, ko na koncu vidiš rezultat. Igrišče je vedno polno,« je še dodala sogovornica. Na koncu so za vse sodelujoče v BS3 pripravili piknik. Z igrišča je odmevala glasba in dišalo je po dobri hrani, košarko in nogomet pa so igrali tako otroci kot odrasli.
