Po lanski izredno uspešni akciji s portretno fotografijo deklice Tinke s sončnico na obrazu in sloganom Nisem nevidna Inštitut Zlata pentljica letos nadaljuje kampanjo Premagali smo raka, ZMOREMO!. Kot opozarjajo na inštitutu, je tudi letošnja kampanja mnogo več kot le vizualna akcija. Je glas tistih, ki so pogosto preslišani. Je obraz tistih, ki jih bolezen pogosto naredi nevidne. Je zgodba tistih, ki niso želeli pomilovanja – ampak možnosti. Je poziv, da otrok z diagnozo raka ni konec otroštva, temveč začetek nove poti, ki si zasluži našo podporo, razumevanje in občudovanje. Na letošnjem plakatu so štirje izjemni mladi ljudje, štipendisti Katrinega sklada, vsak s svojo zgodbo, vsak s svojo potjo, vsak s svojo zmago.
Kdo so obrazi letošnje kampanje
Mija Sušnik, komaj 13-letna deklica, je levkemijo prebolela pri sedmih letih. Njen nasmeh danes ni le dokaz ozdravitve, temveč priča o otroški odpornosti, ki ji ni para. Po zdravljenju je skupaj z družino postala glas otrok z rakom v sodelovanju z britansko organizacijo The Little Princess Trust, ki zbira lase za brezplačne lasulje. Mijina želja? Da noben otrok ne bi izgubil občutka, da je lep. Da ni sam.
Luka Omerzu, 17-letni fant, se je spopadel z ewingovim sarkomom, redkim agresivnim rakom kosti. Kljub zahtevnemu zdravljenju, ki ga je popeljalo vse do protonskega centra v Trentinu, je Luka ostal neomajen. Postal je obraz inštituta, pa čeprav se sprva zaradi posledic bolezni ni želel niti fotografirati. Danes pa z nalezljivo energijo in močjo ustvarja z lesom, gasi požare kot prostovoljec in predvsem – vrača življenju smisel.
Jan Fonda je zbolel pri 17 letih in izgubil nogo. A tega, kar je našel – notranjo moč, sočutje, odločnost – ne more uničiti nobena amputacija. Postal je prvi otrok z izkušnjo raka v Sloveniji, ki je zakorakal po modni brvi Ljubljanskega tedna mode. Danes študira protetiko in pomaga drugim, ki se srečujejo z izgubo uda. Njegovo sporočilo je jasno: »Nisem to, kar sem izgubil. Sem to, kar sem ustvaril iz izgube.«
Pika Bebar je bolezen doživela kot dijakinja, tik po svojem rojstnem dnevu. Levkemija ji je vzela več kot le lase – vzela ji je gibanje, sproščenost, varnost. A ni ji mogla vzeti svetlobe. Pika danes ustvarja zapestnice z napisom Male zmage, s katerimi opominja, da je vsak korak naprej zmaga. Moč najde v glasbi, prijateljstvu, skupnosti inštituta, ki ga imenuje svojo novo družino.
Ko raka ni več – a posledice ostanejo
Vsako leto v Sloveniji za rakom zboli okoli 80 otrok. Čeprav marsikateri med njimi bolezen premaga, se po ozdravitvi pravo življenje šele zares začne. Ko kemoterapija utihne, ostanejo brazgotine – na telesu in duši. Pogosto sledi družbena izolacija, težave z vračanjem v šolo, pomanjkanje samozavesti, tudi nerazumevanje okolice, ki bolezni ne vidi več, zato tudi ne vidi več potrebe po podpori. A prav takrat so otroci in mladostniki najbolj ranljivi.
»S kampanjo želimo doseči, da bodo mladi, ki so preboleli raka ali ga še prebolevajo, v družbo sprejeti in vključeni tako kot njihovi vrstniki. Da bodo učitelji, delodajalci, zdravstveni delavci in širša javnost iskali poti in pristope, s katerimi jim bomo omogočili polno vključevanje v šolsko okolje, delovni prostor in družbo nasploh kljub dolgoročnim posledicam bolezni,« je o akciji povedala Korina Korper, otrok z rakom, danes poslovna sekretarka in članica strokovnega sveta zavoda. Ob tem je poudarila, da je pri prebolelih z rakom ključno, da jih ne obravnavamo kot nekoga, ki ne zmore, ampak kot nekoga, ki zmore in si predvsem želi.
»Tudi zato je sporočilo letošnje akcije jasno: rak z zadnjo kemoterapijo ne izgine. Otroci in mladostniki, ki so bolezen uspešno preboleli, se pogosto srečujejo z dolgotrajnimi izzivi, spremembami zunanjega videza, družbeno izolacijo, pomanjkanjem samozavesti in težavami pri vključevanju v vsakdanje življenje,« je povedala Korperjeva. V Zlati pentljici, ki sta jo ustanovila zakonca Valerija in Ivo Čarman na pobudo mladih, ki so prestali zdravljenje raka in želeli aktivno sodelovati pri ozaveščanju, opozarjajo, da njihova nevidnost pogosto nastopi že ob postavitvi diagnoze in se nadaljuje še dolgo po končanem zdravljenju. Ti nevidni boji zahtevajo podporo, razumevanje in predvsem odprtost okolice.
Zaradi teh izzivov je Inštitut Zlata pentljica ustanovil Katrin sklad, štipendijski sklad za mlade z izkušnjo raka. Sklad omogoča štipendije, mentorstva in podporo pri nadaljnjem izobraževanju ter osebni rasti obolelih za rakom. Polnjenje Katrinega sklada je poleg ozaveščanja ena ključnih nalog Inštituta Zlata pentljica, zato vabijo vse, da po svojih močeh prispevajo in pomagajo mladim, ki so prestali eno najtežjih preizkušenj v življenju.
