Ob vseh mogočih digitalnih platformah in kanalih obveščanja ima ulica še vedno svojo moč za pretok informacij, spoznavanja, druženja, povezovanja in ustvarjanja. To je z neposredno izkušnjo pokazala že uvertura v festivalski dan Ane Desetnice v soseski ob Cesti španskih borcev v Kašlju. Eden od nastopajočih je namreč spontano v roke vzel mikrofon in si čez ramo zavihtel zvočnik ter zakrožil med ulicami stanovanjske soseske z nizkimi družinskimi hišami. Stanovalce je na simpatičen, stari dobri način vabil na popoldansko dogajanje v njihovi četrti. Kar je nedvomno imelo učinek, ne nazadnje je prav to mikrofonsko razglašanje o dogajanju v njihovi soseski privabilo družino Zul Badrae, ki je z možem in hčerko prišla na športno igrišče ob mladinskem centru Borc, kjer je v torek potekal program festivala Ana Desetnica.
»Ravno ko smo jedli, smo slišali vabilo po mikrofonu na predstavo in smo šli. Prej niti nisem vedela za dogodek. Partner mi je sicer že čez dan poslal fotografijo okrašenega športnega igrišča, vendar nisem dobro vedela, za kaj gre in da je to prizorišče,« je povedala sogovornica, ki se je festivala Ana Desetnica udeležila prvič. Dodala je še, da je fino, da se festival dogaja tudi v njihovi soseski, kjer živijo približno leto in pol. Na vprašanje, ali je to poleg ogleda predstav tudi dobra priložnost za povezovanje in druženje s sosedi, pa je dejala, da je sama sicer bolj zadržana, da pa je partner tisti, ki se z vsemi sosedi pozdravlja in pogovarja, čeprav se v nasprotju z nekaterimi drugimi na kavi s sosedi ne dobivata.
V soseski ob Cesti španskih borcev je sicer kar nekaj stanovalcev, ki gojijo medsosedsko povezovanje v manjših krogih. Tako smo tudi ob gostovanju festivala Ana Desetnica v Kašlju, glede na poletno vročino zagotovo na strateškem položaju – v senci pod drevesom na javni zelenici za skupnostno mizo in obenem nedaleč od središča festivalskega dogajanja, ujeli skupino sosedov. Kot so povedali, se vsak dan dobijo na kavi oziroma se ve, da je popoldanska kava redno na sporedu, in kdor se druženja tisti dan lahko udeleži, pride. Malo zatem, ko so to pripovedovali, je mimo prišel sosedov sin s partnerico in otrokom. »Hvala lepa za rožo,« jim je izza mize zaklicala ena od stanovalk. »Hvala lepa za darilo,« pa se ji je v mimohodu zahvalila še družina. Krog obdarovanja je bil sklenjen. »Tu se vse ve,« pa je ob tem na poizvedovanje, ali sosedje poznajo tudi rojstne dneve drug drugega, odvrnila mlajša stanovalka. Zatem se je pozornost za skupnostno mizo spet vrnila k torkovemu ustvarjalnemu programu. Zaradi česar sosedje tisti dan okoli mize tudi niso bili obrnjeni drug proti drugemu, temveč so na ležalnikih in na klopci gledali proti festivalskemu prizorišču. Ob hudi vročini, ki je na igrišču brez sence pripekala, pa so bili dogajanju tako pravzaprav dovolj blizu. »Že nekaj časa se kaže, da vročina bolj ubija festivale kot slabo vreme,« je razložil prvi mož uličnega festivala Ana Desetnica Goro Osojnik, ki se letos osredotoča na soseske.
Nekaj novega v soseski
»Moji otroci so že tam. Mi smo zaradi vročine v senci, mogoče bomo šli tja, ko se bo veliko dogajalo,« je, sedeč za omenjeno sosedsko mizo v Kašlju, dejala Amela Dedić. Festivalsko dogajanje v njihovem okolišu pa je pospremila z naslednjimi besedami: »Nekaj novega, nekaj, česar nismo navajeni, in lepo je, da se dogaja. Da se okolica, stanovalci, ki morda ne hodijo v gledališče in tovrstnih dogodkov ne poznajo, s tem spoznajo, kot je tudi nasploh fino, da se kar koli dogaja.« Prav odlično je, da privabljajo ljudi v soseskah, pa je letošnji festivalski koncept v Kašlju komentiral tudi Drago Zadnikar, ki s svojimi igrali brez starostnih omejitev iz odpadnih materialov že dolgo sodeluje na Ani Desetnici, pri čemer mu pomaga hčerka Tjaša. »V ponedeljek smo bili v soseski Novo Brdo, kjer se sosedje med seboj nujno ne poznajo, zato takšno druženje, spremljanje predstav in igranje na igralih vsekakor prispevajo k povezovanju.«
Pri čemer pa v Kašlju v občinstvu niso bili le lokalni prebivalci, temveč so prišli tudi iz drugih delov Ljubljane, med drugim iz Šiške. Ena od gledalk je po hčerkinem priporočilu prikolesarila na predstavo Ščepec soli, prav tako iz Šiške pa je na festival prišel Matjaž, ki je dejal, da so mu sicer bolj všeč prizorišča v središču mesta. »Lepše okolje in vzdušje je, ker je več ljudi,« je dejal.
Kar zadeva izkušnje z obiskom festivala v soseskah, so te glede števila obiskovalcev različne, med drugim pa so povezane tudi z velikostjo in demografijo posameznega mikro(sub)urbanega okolja ter sončne pripeke. Tako je bil festivalski dan v mali kašeljski soseski glede na število gledalcev bolj butične narave, medtem ko je bilo dan prej, v ponedeljek, v soseski Novo Brdo, kjer se je Ana Desetnica nevede prepletla še z njihovim dnevom soseda, in na praznični dan, v sredo, v Štepanjskem naselju, občutno več obiskovalcev. Pri čemer pa Ana Desetnica svojo turnejo po soseskah nadaljuje tudi v teh dneh in tako se bo po četrtkovem obisku Polja ta petek ustavila na Rakovi jelši, festivalski vrhunec pa bo potekal v središču mesta od 2. do 5. julija.
Festival je za domačine
Kot je pojasnil Osojnik, je razlogov, da so se z uličnim festivalom osredotočili na soseske, več. Po izkušnjah Gledališča Ane Monro, ki je s svojim projektom sosedskega gledališča z družbeno noto Art Yard obiskala že več stanovanjskih sosesk po Ljubljani, je odziv prebivalcev teh zelo pozitiven. »Ljudje so veseli, če se pri njih kaj dogaja. Pa tudi umetniki, ki nastopajo v soseskah, doživijo nekaj drugega, saj ko ljudi obiščeš v njihovem domačem okolju, nastope dojemajo drugače kot v mestu.« V sproščenem vzdušju ulične performativnosti se stanovalci lažje spoznavajo, družijo in povezujejo.
Drugi razlog za vstop festivalske Ane Desetnice v stanovanjske soseske je, da so te v veliko primerih kulturno deprivilegirane. »Kulturno življenje je zgoščeno v središču mesta oziroma še na nekaj drugih prostorih naokoli, v stanovanjskih soseskah pa je malo takšnega življenja. Kulturno so prikrajšane. Ko pridemo v te dele mesta, je odziv ljudi zelo dober in pravijo, da super, da smo prišli k njim, in ko jih vprašamo, ali bodo prišli na dogodek v središče mesta, velikokrat odgovorijo, da ne.« Ker pa je središče Ljubljane tudi vse bolj turistično obremenjeno, je to še eden od vzgibov za festivalsko turnejo po soseskah. »Saj ne da bi bilo s turisti kaj narobe, so absolutno dobrodošli, vendar je program, ki ga ustvarjamo, namenjen predvsem lokalnemu prebivalstvu,« je dejal Goro Osojnik.
