Naključnega obiskovalca četrtkovega večera v Kamniku bi gneča na ulicah, predvsem pa na Šutni, prijetno presenetila. Živahen utrip je bil pred antikvariatom in ateljejem Narobesvet, v Maistrovem skrivnem bralnem kotičku na vrtu njegove rojstne hiše, pred Črno pico in prodajalno lokalnega piva, kjer se je ta dan predstavljal kamniški pivovar, na Malem gradu pa zagotovo tudi najbolj prešeren. A že malo pred 19. uro se je množica počasi začela zbirati pred strmimi kamnitimi stopnicami ob parkirišču kavarne Veronika, ki vodijo do Malega gradu.
Kamfestova športna panoga
V okviru Kamfesta, ki je letos potekal že 21. leto zapored in se bo končal danes, je ekipa organizatorjev v čast minulih let pripravila unikatno tekaško obarvano tekmovanje. Na festivalih je po navadi tako, da organizatorji poskrbijo za bolj ali manj izvirne športne panoge. Tako nekateri mečejo telefon v daljino, drugi opeko v višino, organizatorji kamniškega festivala Kamfest pa so se odločili, da organizirajo tek s feršterkarijo na kamniški grad. »Lahko potrdim, da gre za prav posebno, avtohtono kamfestovsko športno panogo, verjetno tudi edino na svetu,« nam je potrdil Matic Maček, ki je s slabih 20 kilogramov težko škatlo pred leti že tekel na grad, a je bil tokrat veliko bolj zadovoljen v vlogi organizatorja in komentatorja teka. »Prva leta, ko je Kamfest z vsem koncertnim dogajanjem potekal na Malem gradu, smo morali vso opremo znositi po pobočju gradu. Ko je prišlo dvigalo, pozneje tudi krovska lestev, smo si oddahnili. S tekmo, ki jo zdaj pripravljamo že tradicionalno, smo ohranili spomin na tiste čase,« pove in doda, da so traso teka skrajšali na pol.
Tek po pobočju je za tekmovalce svojstven izziv. »Vem samo, da ni lahko, ker sem v svoji tekaški karieri kar dvakrat padel. Vseeno pa nisem bil eden od tistih nesrečnikov, ki so poleteli po stopnicah. Na srečo večjih poškodb še nismo imeli. In naj tako tudi ostane,« še pove Maček, ki odkrito prizna, da so se za najboljše tekače vedno izkazali gorski tekači kluba Papež, ki so v stopnicah in griču prepoznali svoje naravno okolje.
Na grad tekla v kiltu
Med ogrevanjem pred tekom sta pozornost obiskovalcev in tudi našo pritegnila mladeniča v kiltu. Na naše morda tudi kanček očitno zanimanje sta kar sama hitro odgovorila: »Ne, ker gre za družinski dogodek, sva dostojno oblečena,« sta v smehu povedala Anže Slana in Blaž Plut Laketič, ki tudi brani zmago izpred dveh let (Kamfest in zato tudi tek je zaradi avgustovskih poplav lani odpadel). »Bil sem del ekipe Kamfesta, ki je opremo še nosila na pobočje Malega gradu. Spomnim se, da smo poleg opreme za glasbene skupine, tudi klavir, kitare, bobne in ne vem koliko ojačevalcev ter ob neki priložnosti tudi tramove, na rokah znosili gor,« je povedal Slana, ki je sprejel povabilo nekaj let mlajšega kolega. Fanta sta priznala, da imata letos malo večjo konkurenco. Od štirih prijavljenih ekip sta bili dve sestavljeni iz glasbenikov oziroma toncev, kot si rečejo, ki imajo s prenašanjem glasbene opreme kar nekaj izkušenj. »Vsekakor pa ne gre podcenjevati letos edine ženske ekipe. Zgodilo se je že, da so zmagale. Predvsem na račun odlične taktike,« je priznal Plut Laketič. Da se ne bojita moškega testosterona, sta v smehu priznali edini dve tekmovalki. »Prav nič se ne bojiva moške konkurence. Kot prostovoljki pri Kamfestu sva kar danes že nekaj varnostnih ograj samo za ogrevanje znosili,« je v smehu priznala Vida Jugovič. Na vprašanje o taktiki nošenja opreme na vrh planote je povedala, da si bosta škatlo zamenjali na vrhu, če bo kateri postalo na poti pretežko, pa si bosta pomagali. »Meniva, da je veliko lažje, če škatlo nosiš sam. Sva pa feršterker že dvignili in se bo dalo z njim tudi teči,« je dodala nekaj let starejša Eva Klobčar.
Rukija z Vrhnike
Tehnika nošnje feršterkarije na vrh gradu je namreč prepuščena vsakemu paru posebej. Pravilo je le, da mora par skupaj priti na vrh, pri obzidju gradu v Veronikino luknjo skupaj potisniti pest in se vrniti po isti poti. Čas se ustavi, ko je škatla postavljena na mesto, kjer se je tekma začela. »Mislim, da težav s pravili tekme ne bova imela. Sem pa za tekmovanje izvedel šele pred dnevi, ko sem s prijatelji obiskal Kamfest. Hitro sem se dogovoril in se prijavil,« je povedal David Panič, ki je v izziv povlekel kolega Gašperja Tomažina. Ker sta oba planinca, sta ocenila, da jima tek ne bo predstavljal težave, »rukija z Vrhnike«, kot ju je naznanil komentator dogodka, pa imata v vrhniškem klubu študentov tudi že nekaj izkušenj s prenašanjem glasbene opreme.
Čeprav si je organizator želel, da bi tekma minila brez poškodb, je vseeno prišlo do padca. Par, ki sta ga sestavljala glasbenika Domen Flerin in Gašper Vodlan, je kljub temu v cilj pritekel kot prvi. »Ni kaj, še sreča, da sva na glasbenem odru Kamfesta stala v nedeljo,« sta povedala in dodala, da bo treba prihodnje leto priti ponovno in braniti sladko zmago.
