Šestnajstega maja je javno podjetje Energetika Ljubljana uradno v upravljanje prevzelo plinsko-parno enoto oziroma elektrarno, ki jo ocenjujejo na 145 milijonov evrov brez davka na dodano vrednost, je dejal direktor podjetja Samo Lozej. Čeprav je Energetika minulo kurilno sezono odjemalce oskrbovala tudi s toploto iz plinsko-parne enote, je ta od lanskega oktobra še v poskusnem obratovanju. Tehnični direktor Energetike in direktor projekta plinsko-parne enote Marko Agrež je pojasnil, da med poskusnim obratovanjem spremljajo predvsem ekološke parametre nove elektrarne. »Ključno je, da bomo s to elektrarno porabo premoga lahko zmanjšali za približno 70 odstotkov,« je poudaril Lozej.
Kako je sestavljena plinsko-parna enota, je v spodnjem videu razložil Marko Agrež, tehnični direktor Energetike:
Plinsko-parno enoto sestavljata po dve Siemensovi plinski turbini in dva utilizatorja oziroma kotla za odpadno toploto. Vsaka turbina poganja svoj električni generator. Toplotna energija, ki pri tem nastaja, se v Mostah dodatno uporabi, in sicer za uparjanje vode, je pojasnil Agrež. S tako pridobljeno paro nato poganjajo še parno turbino. Po Agreževih besedah so srce vsake elektrarne napajalne črpalke, ki najprej vodo in nato paro potiskajo po celotnem sistemu. Plinski turbini sta opremljeni tako, da Energetika v njih lahko uporablja bodisi zemeljski plin bodisi ekstra lahko kurilno olje. To olje bodo v Mostah uporabili le v izrednih primerih, primarni energent bo zemeljski plin.
Ob morebitnem izpadu električnega sistema zaradi denimo žledoloma, vetroloma ali potresa lahko Energetika v Mostah vzpostavi tako imenovani ljubljanski energetski otok, je dejal Agrež. Ob plinsko-parni enoti sta namreč dva dizelska agregata, ki Energetiki ob morebitnem izpadu sistema omogočata vzpostavitev začetne energije, s katero bi pognali eno od turbin plinsko-parne enote in tako znova zagotovili oskrbo z elektriko.
Triletna zamuda
Energetika je za izvedbo tega projekta pri konzorciju bank najela za 120 milijonov evrov posojila, ki ga je doslej odplačala 40 milijonov. Pri odplačilu bo Energetiki pomagalo, da je prejela deklaracijo za proizvodno napravo, ki ji omogoča vstop v podporno shemo agencije za energijo. V prihodnjih desetih letih bo Energetika tako dobivala sredstva iz podporne sheme, s katerimi ima javno podjetje zagotovljen denar za vračilo najetih kreditov, je pojasnil Lozej.
Glavni dobavitelj tehnološke opreme pri tem projektu je bila grška družba Mytilineos (danes se imenuje Metlen Εnergy and Metals), ki je svoje pogodbene obveznosti izpolnila s triletno zamudo. Energetika z omenjeno družbo sicer ni sklenila aneksov, ki bi povišali pogodbeno ceno 118 milijonov evrov brez davka. A zaradi zamud in spora z Mytilineosom so javnemu podjetju nastali drugi stroški, kot so odvetniški ali svetovalni stroški, stroški podaljšanja zavarovanja gradbišča in podobno.
Izvajalec je najprej sprožil spor pred komisijo za reševanje sporov, ki je en zahtevek Mytilineosa zavrnila in odločila, da Energetiki pripada 28 milijonov evrov plus pripadajoče obresti, je dejal Lozej. Toda o njunem sporu zdaj odloča mednarodna arbitraža, ki bo morala odločiti tako o zahtevkih Energetike kot Mytilineosa. Če bo Energetika v arbitražnem postopku uspešna, si lahko obeta poplačilo pogodbene kazni in stroškov, ki so ji nastali zaradi zamude.
