Mestna občina Ljubljana z javnim podjetjem Energetika Ljubljana že pripravlja dokumentacijo za prijavo na razpis ministrstva za okolje, podnebje in energijo za pridobitev koncesije za gradnjo sežigalnice odpadkov. Čeprav se rok za prijavo izteče šele 9. februarja prihodnje leto in torej ministrstvo še nekaj časa ne bo podelilo koncesij, ljubljanski župan Zoran Janković že napoveduje, da bo občina sežigalnico zgradila na Barju, v bližini regijskega centra za ravnanje z odpadki.
Da občina že zdaj o gradnji sežigalnice govori kot o gotovem dejstvu, se nekaterim strokovnjakom ne zdi primerno, saj je bila javnost povsem izključena iz posvetovanja in soodločanja o tem vprašanju. Aljoša Petek, pravnik iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC), meni, da je bila javnost preprosto postavljena pred dejstvo. Svoja stališča do problematike ravnanja z odpadki naj zato uveljavlja vsaj v nadaljnjih fazah razvoja projekta – pri umeščanju sežigalnice v prostor in pridobivanju soglasij oziroma gradbenega dovoljenja. Spomnil pa je tudi, da ima civilna družba možnost organizirati lokalni referendum.
»Sežigalnica stanja zraka ne bo izboljšala«
Vodja centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Miran Brvar je poudaril, da je kakovost zraka v Ljubljani slaba in da sežigalnica, v kateri bo letno mogoče sežgati 130.000 ton odpadkov, stanja ne bo izboljšala. Spomnil je na nedavno objavljene podatke Evropske okoljske agencije (EEA), ki je izvedla primerjalno analizo med 761 mesti v Evropski uniji in je Ljubljano po kakovosti zraka uvrstila na 709. mesto. Brvar je opozoril, da zaradi onesnaženosti zraka ljudje prej umirajo.
»Ko govorimo o sežigalnici, ki naj bi dodatno poslabšala zrak – jaz pravim, da ga ne bo. V naši sežigalnici bo najboljša tehnologija. Na prvo mesto ne bomo postavljali cene, ampak tehnologijo,« je nedavno zagotovil Janković. Ob tem je priznal, da metodologije Evropske okoljske agencije pri rangiranju mest glede na kakovost zraka ne razume. Zagotovil je, da ne oporeka lestvici evropske agencije, a si želi večje jasnosti glede podatkov. »Mene je to zelo bolelo, priznam. Moja mati ima 96 let. Povejte mi en ukrep, ki smo ga sprejeli, ki bo njej poslabšal zrak,« je dejal Janković.
Janković obljublja nižje položnice
»Če obljubljajo najboljšo tehnologijo na svetu, je vprašanje, koliko bo stala ta tehnologija. Bo z njo sežiganje odpadkov postalo predrago?« je opozoril Brvar. Janković po drugi strani trdi, da bo s sežigom odpadkov Energetika Ljubljana toploto za daljinsko ogrevanje lahko proizvajala ceneje. Po Jankovićevi oceni bi bila cena ogrevanja lahko vsaj 20 odstotkov nižja kot zdaj. »Zavedam se, da je to izjemno pogumna izjava,« je dejal Janković in omenil, da je gradnjo podobno velike sežigalnice na Češkem sofinancirala Evropska unija. »Tudi mi bomo poskusili poiskati tak vir sredstev,« je dejal Janković. Direktor Energetike Samo Lozej pa je dodal, da so v Evropski uniji sežigalnice odpadkov označene kot ogljično nevtralne, zato zanje ni treba plačevati emisijskih kuponov, ki prav tako vplivajo na končno ceno.
Toda fizik Griša Močnik, vodja Centra za raziskave atmosfere na Univerzi v Novi Gorici, je prepričan, da bodo v prihodnosti tudi za sežig odpadkov potrebni emisijski kuponi. Občina bi koncesijo države za sežigalnico pridobila za 30 let, v tem času pa se lahko odnos Evropske unije do današnjih energentov bistveno spremeni.
Ob napovedih gradnje sežigalnice v Ljubljani geograf Damir Josipovič z Inštituta za narodnostna vprašanja pogreša pogovor o tem, kaj bomo storili z nezgorelim delom. Po njegovih besedah ga ponekod v tujini zakopljejo, vendar je tak način odlaganja mogoč le pri ustrezni geološki osnovi, da ti ostanki ne pridejo v stik s podtalnico. »Mi smo večinoma karbonatna država in tukaj je ravnanje s tem ostankom lahko zelo delikatno. A o tem se še nismo pogovarjali,« je opozoril Josipovič.
Janković je kot primer navedel, da imajo na Dunaju štiri sežigalnice, ena od njih stoji sredi Dunaja že 40 let, in to v bližini bolnišnice, je poudaril. Člani delovne skupine za spremljanje, opozarjanje in ozaveščanje o nevarnostih onesnaženega okolja za zdravje Zdravniške zbornice Slovenije so po drugi strani že leta 2022 v javnem pismu opozorili, da se Ljubljana pri gradnji sežigalnice ne more zgledovati po Dunaju. »Ljubljana namreč leži v slabo prevetreni kotlini, podobno kot Celovec in Gradec, ki nimata sežigalnic odpadkov, medtem ko Dunaj leži na dobro prevetreni ravnini. Zavedati se moramo, da bi v hladnih, meglenih in neprevetrenih mesecih ljubljanska sežigalnica odpadkov dodatno poslabšala kakovost zunanjega zraka, saj bi se strupene snovi iz njenega dimnika zaradi neprevetrenosti in jezera hladnega zraka oziroma temperaturnega obrata na višini do 250 metrov nad tlemi le nabirale v kotlini in kopičile nad središčem mesta,« so leta 2022 opozorili zdravniki. Janković je že večkrat poudaril, da bo dimnik sežigalnice višji od inverzije.
Sežig odpadkov v tujini je drag
Na vprašanje, ali je kje v Sloveniji boljša lokacija za gradnjo sežigalnice, je Josipovič odvrnil, da idealnih lokacij ni. So le malo manj problematične lokacije od Ljubljane, ker so nekoliko boljše prevetrene in manj poseljene. Severovzhod Slovenije bi bil s tega vidika po Josipovičevem mnenju boljša lokacija, a opozoril je, da bi v tem primeru vsi izpusti potovali na Madžarsko in Hrvaško.
Janković kritike gradnje sežigalnice poziva, naj podajo boljše predloge, kaj storiti z ostankom komunalnih odpadkov, ki jih ni več mogoče reciklirati ali ponovno uporabiti. Ideja, da jih še naprej izvažamo na sežig v tujino, se mu ne zdi primerna zaradi dveh razlogov. Prepričan je, da bi za odpadke, ki jih ustvarimo, morali poskrbeti sami. Poleg tega je sežig v tujini vedno dražji in Voka Snaga vedno težje dobi podjetja, ki bi odpadke prevzela in odpeljala v tujino, je dodal župan.
