Da kandidati danes za opravljanje izpita potrebujejo več ur vožnje kot včasih in da je cena opravljanja vozniškega izpita veliko višja od cene nekdaj, sta le dva pomisleka, ki ju pogosto izpostavljajo mladi vozniki. Ob tem se med tistimi, ki izpitno vožnjo opravljajo v Ljubljani, širijo govorice, da je po mestu več težavnih prometnih točk, kamor jih ocenjevalci izpitnih voženj peljejo, kadar želijo, da izpita ne bi naredili.
Inštruktor vožnje v avtošoli Modri voznik Goran Zekić pa ocenjuje, da so spremembe odvisne tudi od generacij in njihovega pristopa k opravljanju izpita. »Cena se skozi leta res spreminja, a spreminjajo se tudi stroški registracije vozil, goriva, servisov, pranja vozil, zavarovanj in drugih prispevkov. Danes boste za uro vožnje odšteli od 39 do 45 evrov. Podobno je pri številu ur voženj, ki jih potrebujejo kandidati. Včasih so jih potrebovali manj, saj so bile tudi prometne situacije manj zapletene in lažje za učenje,« je povedal in dodal, da opravljen izpit ni odvisen le od težke prometne situacije, kamor voznika vodi ocenjevalec, temveč od več dejavnikov.
Cestnoprometne predpise včasih pozabijo
Ena prvih napak, ki jih mladi vozniki naredijo že kmalu po izvozu s parkirišča izpitnega centra na Cesti dveh cesarjev, je neupoštevanje poteka prednostne ceste. Čeprav se vozniki pred začetkom vožnje naučijo cestnoprometnih predpisov, se namreč pogosto zgodi, da znaka za prednostno križišče ne upoštevajo. »Obstajajo razlike med kandidati, nekateri se učijo le zato, da opravijo izpit, in potem kmalu vse pozabijo. Če pa želijo biti dobri vozniki, morajo ta pravila poznati vse življenje,« je pojasnil Zekić. Napake so pogoste tudi pri križiščih z zeleno puščico za zavijanje desno, denimo na križišču pred predorom pod gradom, saj vozniki puščice pogosto ne opazijo ali pa pozabijo pogledati levo, od koder prihajajo drugi vozniki. »Med vožnjo skozi križišče imajo številni vozniki, ne le mladi, težave s tem, da premalo globoko zapeljejo vanj. S tem onemogočijo pot drugim vozilom in povzročijo zastoje. Pravilno je, da zapeljemo v globino križišča in tam počakamo, dokler ni varno zapeljati čez,« je še pojasnil.
Za nekatere voznike je lahko težavna tudi vožnja po Rožni dolini zaradi specifične ureditve enosmernih cest. »Vozniki imajo tu težave, saj se na enosmerni cesti na križišču prepozno razvrstijo za smer, v katero želijo zaviti, ko pride do zavijanja na dvosmerno cesto. Pogosto tudi spregledajo omejitev 30 kilometrov na uro in v ulico zapeljejo z višjo hitrostjo,« je povedal in dodal, da imajo vozniki težave tudi na križiščih, kjer lahko zavijejo le levo ali desno, ne morejo pa zapeljati naravnost. »Na izpitnih vožnjah se zgodi, da spregledajo prometne znake in zapeljejo kar naprej.«
Križišče pred železniškim nadvozom pri zdravstvenem domu Vič pa z novo ureditvijo povzroča preglavice tudi izkušenejšim voznikom. »Ker so postavljeni štirje stop znaki, vsak na eni strani, se morajo vozniki ravnati po desnem pravilu. Težava se pojavi, ko kar zapeljejo v križišče in sploh ne opazujejo, kaj se dogaja na drugih straneh,« je povedal. Podobno je križišče pred trnovsko cerkvijo.
Težavni tudi drugi udeleženci
Novejši avtomobili voznikom že ponujajo možnost prikazovanja omejitev hitrosti, a inštruktor Zekić opozarja, da so takšni prikazovalniki pogosto nezanesljivi. »Avtomobili s kamerami zaznavajo prometne znake, a včasih jih ne zaznajo prav ali pa jih spregledajo in tako voznike zavedejo,« je pojasnil. Včasih se na izpitni vožnji zgodi še, da kandidat spregleda stop znak, a pri tem ne gre za neznanje, ampak živčnost, je opozoril. Podobno je s tablami za umirjeni promet, kjer morajo vozniki že ob vstopu v to cono imeti najvišjo hitrost 10 kilometrov na uro.
Nesamozavestni kandidati so pri svojih prvih kilometrih na cesti v dilemi, ali res vozijo po sredini vozišča. »Nekatere situacije v prometu nam pokažejo, da moramo biti spretni tudi v ozkih ulicah. Takšen primer je Streliška ulica, kjer so na obeh straneh parkirana vozila. Tu moramo hitrost upočasniti in jo prilagoditi okolici,« je pojasnil. Poleg stresa in nesamozavestnosti mladim voznikom povzročajo težave tudi drugi udeleženci v prometu. »Še posebej nevaren je primer ceste v Trnovem, kjer je zaradi gradnje nove hiše pogosto popolnoma zaparkiran pločnik, vozila na njem pa nam zakrivajo znak, da gre v resnici za enosmerno cesto. Vozniki tako znaka sploh ne vidijo in lahko zapeljejo v nasprotno smer,« je razložil.
Turbokrožišča rešitev za boljšo pretočnost
Zadnja leta so tako kot na Obali tudi v Ljubljani vedno bolj priljubljena tako imenovana turbokrožišča, katerih namen je čim boljša pretočnost prometa. »Voznike skrbi, ker ne morejo menjati pasov. To je namreč prepovedano in takoj pomeni padec na izpitni vožnji. Turbokrožišče je narejeno tako, da moramo po njem voziti po pasu, po katerem smo vanj zapeljali. Če se napačno razvrstimo, moramo odpeljati v tisto smer. Ker pa vozniki, tudi starejši, teh pravil ne razumejo, vozijo kar čez robnike,« pri svojem delu opaža Zekić.
Da bi se čim bolj varno vključili na avtocesto, morajo biti vozniki pozorni na primerno hitrost ob vključevanju s pospeševalnega pasu. »Zakonsko določena hitrost je vsaj 60 kilometrov na uro, a svetujemo, da ima kandidat pri vključevanju hitrost vsaj 80 kilometrov na uro. Pri prehitevanju pa naj pazijo, da ne ostajajo predolgo na prehitevalnem pasu in da se ne vračajo prepočasi na vozni pas,« je opozoril. Pri izvozih z obvoznice je med vozniki, ki se učijo voziti v Ljubljani, še posebej problematičen izvoz Vič. Tam namreč spregledajo znak, ki označuje, da nimajo prednosti, in tako kar zapeljejo z avtoceste, ne da bi pogledali levo, od koder prihajajo drugi vozniki.
