»Navdušeni smo nad vsemi idejami sodelujočih. Veseli nas, da se otroci že v vrtcih in šolah zavedajo, da je odvržena hrana pereč problem,« je pozitivne vtise delil nacionalni koordinator programa Ekošola Gregor Cerar. »Projekt je eden bolj priljubljenih, letos je pri izvedbi namreč sodelovalo več kot 300 ustanov,« je dodal in pozval sodelujoče, naj bodo hranozavestni tudi med počitnicami.
Nagrade so podelili posebej za vrtce in prve triade osnovnih šol, druge in tretje triade osnovnih šol, ustanove s prilagojenim programom ter srednje šole in fakultete. Prvo mesto so v svojih kategorijah zasedli Kranjski vrtci - Enota Biba, Osnovna šola Louisa Adamiča Grosuplje, PŠ Kopanj, Osnovna šola 27. julij Kamnik in Srednja šola za storitve dejavnosti in logistiko v Celju.
Drugo mesto v kategoriji šol s prilagojenim programom so dobili pri Osnovni šoli Gornje Radgone, PŠ dr. Janka Šlebingerja. Mentorica Tamara Kurbos je vodila pripravo jajčnega namaza. »Zdi se mi zelo pomembno, da hrane ne mečemo stran,« je povedal Jaka, iz podružnice. Ko jim doma ostane kaj odpadne hrane, jo dajo v kompost, ali pa jo uporabijo kot hrano za prašiče.
V Osnovni šoli Gornja Radgona so pripravili ajdovo sladico z medeno jogurtovo kremo in karameliziranimi jabolki. »Poskusili smo več receptov, ampak se nam je ta zdel najbolj primeren,« je povedala Selina, ki obiskuje 6. razred. V okviru hranozavesti so se pogovarjali, kako zavreči čim manj hrane. »Skuhamo kolikor bomo pojedli, toliko si naložimo tudi na krožnik. Dobro je, če pripravimo takšno hrano, ki jo lahko spravimo v zamrzovalnik, da zdrži dlje časa,« je povzela Julija iz Osnovne šole Gornja Radgona.
Tretje mesto v skupini vrtci in prvi triadi osnovnih šol je osvojila Osnovna šola Šmarjeta. »Otroci so naredili recepte z uporabo odpadne hrane, ki so jo imeli doma,« je povedala mentorica Maša Peterlin. Ideje je prispevala tudi sama, in sicer so v šoli pripravili šmorn iz kruha po njenem predlogu. »Kruh smo zdrobili, dodali mleko in jajca ter popekli. Ko sem bila majhna mi je takšen šmorn pripravljala babica,« je pojasnila sogovornica.
Čeprav so se pri projektu izkazali, ni šlo brez težav. »Na samem začetku projekta je bilo kar težko. Otroci so želeli skoraj vse odvreči, recimo nekoliko črno banano, pogosto so si tudi preveč naložili na krožnik,« je naštela Maša Peterlin. Rešitev za črno banano je bila ta, da so jo uporabili v šejku, kakršne v kuhinji še vedno pripravljajo.
»Koliko se hrane zavrže je povsem odvisno od dneva, meseca. Če bo recimo mineštra, ki jim ne bo všeč, jo bodo več zavrgli, ko pa bodo za kosilo njoki s sirovo omako, pa nič ne bo ostalo,« je še zaključila Maša Peterlin. Mineja in Matic, ki sta z mentorico pripravila recepte, sta potrdila, da se bosta še naprej trudila zavreči čim manj hrane.
