»Znotraj ljubljanske obvoznice je registriranih več kot 975 čebeljih družin na 144 lokacijah,« je številnost čebel v mestu predstavil predsednik Čebelarskega društva Barje, vodnik po ljubljanski Čebelji poti in podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Aleš Süssinger. Na celotnem območju Ljubljane je ta številka seveda še višja, saj tam, kot je zabeleženo, deluje 377 čebelarjev s 4765 čebeljimi družinami. V Ljubljani so, kot je poudaril sogovornik, s petimi zelenimi klini – Golovec, grajski hrib, Tivoli z Rožnikom, območje vzdolž Save in barjanski del – ugodne razmere za čebele. Čeprav je opozoril, da je gostota čebel lahko tudi prevelika. »V središču Ljubljane je 13,7 panja oziroma družine na kvadratni kilometer. Zato je bilo na Mestni občini Ljubljana sprejeto priporočilo, da v mestnem središču na posamezni lokaciji ni več kot deset panjev. Prevelika gostota čebel namreč vpliva na bolezni, prav tako je tudi paša zanje v mestu omejena.« Poleg tega pa na razmere vplivajo tudi podnebne razmere, čeprav je bila po besedah čebelarja letos sezona z dobrimi vremenskimi razmerami v času medenja dobra. Ljubljana pa je, kot je še pristavil, danes glede na gostoto čebel zagotovo svetovna čebelarska prestolnica.
Čebelarstvo z dolgo tradicijo
Razširjenost ljubljanskega čebelarstva je povezana tudi s tradicijo v mestu, saj je to na območju današnje Mestne občine Ljubljana prisotno že od prazgodovine. »O tem pričajo tudi ostanki, kot so ime vasi Medno, kar naj bi bila izpeljanka iz besede medovit, meden,« podatek navajajo v publikaciji Čebelje poti v Ljubljani, ki letos praznuje deseto obletnico in povezuje ter predstavlja praktično vse, kar je v mestu povezano s čebelami in čebelarstvom. Kot je razložil Süssinger, bodo štirinajstim točkam poti, ki združuje tako preteklost te dejavnosti v Ljubljani kot tudi njene sodobne oblike, kmalu dodali še petnajsto postojanko. Ta bo na Gruberjevem nabrežju, kjer je nekoč živel pomemben slovenski čebelar Avgust Bukovec. »Na vrtu je imel čebelnjak, ki ga je postavil po prvi svetovni vojni s 120 panji. Ko so v šestdesetih letih gradili stanovanjske objekte, so mu vzeli del vrta, kjer je bil čebelnjak, ki bi bil sicer z današnjega pogleda pregosto naseljen,« je pojasnil sogovornik.
Plečnikov čebelnjak na Ljubljanskem gradu
Del čebelje poti je tudi replika Plečnikovega čebelnjaka na Gradu, za katerega skrbijo v Čebelarskem društvu Barje. Letos so po dolgem času, sicer nekoliko prej kot običajno, iztočili skoraj sto kilogramov medu. »Čeprav glede na letošnjo krasno sezono nisem čisto zadovoljen s pridelkom, ker sem najbrž naredil nekaj napak. Dva do trije panji niso dali nič medu,« je povedal čebelar in ob tem še dodal, da se pri čebelarstvu ves čas učiš. Pred grajskim čebelnjakom, pobudnik njegove postavitve je bil prav Süssinger, je še podčrtal, da sta na tem mestu združeni dve čarobni besedi, povezani z Ljubljano: čebela in Plečnik. Obe kulturni dediščini, arhitektova in slovensko čebelarstvo kot nesnovna dediščina, pa sta pod Unescovo zaščito.
Klasični in moderni urbani čebelarji
Med ljubljanskimi čebelarji pa sogovornik razločuje med klasičnimi in modernimi urbanimi čebelarji. Sam spada med prve, pri čemer so ga, »tako kot pravijo, čebele poklicale«. To je bilo pred 14 leti, ko jih je na domačem vrtu na Viču opazoval med njihovim preletavanjem in ob tem prebral še članek o panjih na vrhu Cankarjevega doma (CD). »Po vzoru Pariza, kjer imajo panje na strehi opere že od leta 1973, je tedanji vodja vzdrževanja in obratovanja CD Franc Petrovčič (boter modernega čebelarjenja v Sloveniji, op. a.) na vrhu kulturne hiše postavil panje. To je bilo izhodišče za moderno urbano čebelarjenje v Ljubljani, ki ima sicer že več kot 150-letno tradicijo čebelarjenja po vrtovih. Razlike med skupinama pa so v tehnologiji. »Klasični čebelarji v veliki meri uporabljamo AŽ-panje in jih imamo večinoma na vrtovih, medtem ko moderni urbani čebelarji delajo z nakladnimi panji, postavljenimi na strehah, balkonih in podobno.« Ena od razlik med nakladnim in AŽ-panjem pa je, da prvi ni v čebelnjaku, temveč stoji sam zase na prostem.
