Na nabrežjih Ljubljanice je mogoče najti veliko plovil, s katerimi se lahko obiskovalci popeljejo po gladini reke. Medtem ko je ena od ladjic mirovala na pomolu, je kapitan na Ribjem trgu tako kot vsak dan nagovarjal mimoidoče. V angleščini in slovenščini jih je pozival: »Zdravo, vožnja z ladjico?« Na ponudbo se je pozitivno odzvala štiričlanska družina s Škotskega. »Ravno smo bili na sprehodu po mestu. Plovbe sicer nismo posebej načrtovali, a smo se zanjo odločili, ker lahko tako mesto vidimo z drugega zornega kota,« je njihov hitri odziv pojasnila Nicola Wilson. Središče mesta so si že ogledali, obiskali so tudi ljubljanski grad. »V tujini se radi vozimo z ladjicami, če je to mogoče. Je pa res, da se vedno odločimo za vodeni ogled,« je dodala. Kljub temu so se tokrat z družino odpravili na prvo vožnjo ob 10. uri, ki nima vključenega vodenega ogleda. »Sprva sem pomislila, da se nam morda vožnja zato ne bo zdela tako zanimiva, a sem se motila. Tudi brez vodnikov se je prav prijetno in sproščujoče voziti po reki,« je še povzela Wilsonova.
»Za plovbo se pogosteje odločajo tisti, ki ne morejo premagovati velikih razdalj, recimo družine z mlajšimi otroki in starejši. Slednji se večkrat odločajo za vodene oglede, ki jih imamo dvakrat na dan,« je pojasnil Tomo Zupančič, predsednik Društva rečnih kapitanov Ljubljana. »Zadnja leta opažamo, da so turisti veliko bolj pripravljeni oziroma podučeni. Tako dobro vedo, kaj bi radi videli,« je še povzel.
Ladjica kot uvod v potovanje
Turisti, ki so se odločili za prvo dopoldansko vožnjo z ladjico, so hitro zasedli mesta na sprednjem delu ladjice. Že pri Šuštarskem mostu je Tim Hewitson iz Anglije prijel fotoaparat in začel fotografirati okolico. »Reka je zares čudovita, tako kot vsa arhitektura okoli,« je povedal. Čeprav nutrij ni bilo na vidiku, je potrdil, da bi te z veseljem ujel v kader. »Z ženo sva vožnjo z ladjico načrtovala kot prvo aktivnost v Ljubljani. Zdi se nama, da je to dober uvod v najino potovanje. Vidiva lahko, kako reka potuje in kakšno je mesto,« je navedel razlog za vožnjo.
Na drugi strani ladjice je otrok z navdušenjem kazal na Krakovski nasip, kjer so posedali ljudje in hranili race. Trenutek je v kader ujel tudi Hewitson, ki je še po plovbi trdil, da se mu zdi tisti del brega Ljubljanice najlepši. »Všeč mi je, ker je veliko ptic in dreves. Do tja se bova kasneje sprehodila in uživala v senci dreves, s pogledom na reko,« je povedal, medtem ko je njegova žena s prikimavanjem potrdila odločitev. Dodala je, da ji je všeč, koliko ljudi se zbira ob reki. Posamezniki so se tam namreč sproščali ob branju, pogovoru ali pogledu na reko.
Mesto z rečne perspektive mirnejše
Po približno petnajstih minutah vožnje je bil pri Klubu rečnih kapitanov čas za hiter postanek, pijačo ali sladoled. Plovba se je nato nadaljevala vse do Špice, kjer je kapitan ladjico obrnil še v smeri proti Tromostovju. Tega so vsi udeleženci navdušeno fotografirali s telefonom ali fotoaparatom. Pred kratkim smo v časopisu Dnevnik poročali, da so v Ljubljani najbolj priljubljen motiv za fotografiranje, poleg Tromostovja in gradu, tudi zmaji na Zmajskem mostu. Slednjega so si zaradi obrata ladjice potniki lahko ogledovali nekoliko dlje, pri čemer je spet nastalo več fotografij.
Petinštiridesetminutna vožnja se je počasi približevala koncu. Pot ladjice je vodila še nazaj do vstopne točke, torej Ribjega trga. Na vrhu stopnic je že stala nova skupina, ki je čakala na plovbo. Ob tem sta zakonca Hewitson pripomnila, da je bila vožnja z ladjico prava odločitev. »Zdaj se bova zagotovo lažje odločila, kje bova preživela prosti čas, preostanek dopusta,« sta povzela.
Tudi družina Wilson je bila zadovoljna z izkušnjo. »Razgled z reke je čudovit. Mislim, da lahko celo ocenim, da mi je mesto s tega zornega kota še ljubše, saj deluje veliko mirnejše,« je pojasnila Nicola Wilson.
Z ladjico pa se ne prevažajo le turisti, temveč tudi domačini. Ravno ko je kapitan ladjice razlagal o cenovno ugodnejših poletnih vstopnicah, je gospa z vnukom prišla preverit, ali imata prave kupone. »Pridi, greva pogledat ladjico, s katero se bomo jutri peljali,« je rekla vnuku, preden sta se po stopnicah spustila do ladjice.
