Pod geslom »Sistem se posodablja. Skupnost vztraja.« je letošnja povorka postregla z jasnim sporočilom: praznovanje mavričnih identitet je neločljivo povezano s političnim bojem. V času, ko se oblastni sistemi modernizirajo mimo človekovih pravic, ko represivne politike delujejo pod krinko »varnosti«, »tradicionalnih vrednot« ali »napredka«, je parada postala javen, fizičen in odločen upor sistemski tišini in normalizaciji sovraštva.
»Naša skupnost ni pasivni opazovalec tehnoloških, družbenih in političnih transformacij – smo aktivni soustvarjalci prihodnosti, ki mora biti vključujoča, varna in pravična za vse,« je v imenu organizatorjev iz Društva Parada ponosa povedala predsednica Simona Muršec.
Paradno dogajanje se je dopoldne začelo v parku Zvezda, kjer so se v paradnem mestu predstavile različne nevladne organizacije, ki s svojimi aktivnostmi naslavljajo LGBTIQ+ tematike, ob tem pa je potekal kulturni program, obiskovalci pa so se lahko udeležili ustvarjalnih delavnic. Popoldne se je dogajanje premaknilo na Metelkovo, od koder je ob 18. uri proti centru mesta krenila povorka.
Od Metelkove do Kongresnega trga: povorka kot politični protest
»Parada ponosa 2025 ni le praznovanje identitet - je opozorilo, poziv k družbeni transformaciji in zahteva po sistemski pravičnosti. Je poziv k radikalni družbeni preobrazbi. Je zahteva po sistemu, ki bo temelji na pravičnosti - ne na privilegijih. Je opomin, da brez enakosti za vse, ni svobode za nikogar,« so zapisali v društvu.
Paradno dogajanje se je dopoldne začelo v parku Zvezda, kjer so se v paradnem mestu predstavile različne nevladne organizacije, ki s svojimi aktivnostmi naslavljajo LGBTIQ+ tematike, ob tem pa je potekal kulturni program, obiskovalci pa so se lahko udeležili ustvarjalnih delavnic. Popoldne se je dogajanje premaknilo na Metelkovo, od koder je proti centru mesta krenila povorka.
Kot so povedali v Društvu Parada ponosa pot od Metelkove do Kongresnega trga ni bila zgolj simbolna. »Telesa, ki jih družbeni algoritmi in politični diskurzi preglasujejo ali potiskajo na rob, so danes zasedla javni prostor – s ponosom, odločnostjo in solidarnostjo. Povorka je postala glasni protest proti sistemskemu izključevanju in zahteva po spremembah,« je bilo mogoče slišati sporočilo nekaj tisoč udeležencev v povorki, ki je bila tudi letos mednarodno obarvana.
Brez incidenta tudi tokrat ni šlo
Društvo Parada ponosa zadnje dve leti dobro sodelujemo tudi s policijo. »Vseeno pa brez incidentov ni šlo. V baru Pritličje je ponovno prišlo do trganja zastave, kolektiv Pritličje pa je tudi podal prijavo na policijo,« je povedal Muršec in spomnila, da pa vseeno »smo v paradno mesto popeljali v mavrico in dobro vzdušje.«
V času marša proti Kongresnem trgu je množico spremljala policiji, nadzor nad dogajanjem na ulicah pa je imel tudi policijski helikopter v zraku. »Že od 10. ure je bil v okolici Kongresnega trga prisotna mobilna enota, ki je sprejemale prijave v primeru nadlegovanja in nasilja. Prav tako bomo imeli do jutranjih ur varovanje na Metelkovi, kjer bo po paradi potekala zabava,« je povedala Muršec, ki pa si vseeno želi, da zaščite policije sploh ne bi potrebovali.
V večernem delu programa na Kongresnem trgu bodo prisotne nagovorile številne vidne osebnosti. Poleg predsednica Državnega zbora Urške Klakočar Zupančič se ji bodo na odru pridružili še minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac in že omenjena predsednica Društva Parada ponosa Simona Muršec, ki je zbrane spomnila na zgodovinski kontekst in razočaranje nad neuresničenimi političnimi obljubami: »Po desetletjih bojev se znova spopadamo z nasiljem in ignoranco.
Leto 2024 je minilo, LGBTIQ+ strategija pa je ostala v predalu. Institucionalne obsodbe sovražnega govora ne zadostujejo – potrebujemo konkretne ukrepe.« V svojem govoru je izrazila tudi solidarnost s palestinskim ljudstvom in spomnila, da je genocid najhujša oblika rasističnega zatiranja.
