Stanovanjski sklad Republike Slovenije se v kratkem nadeja 100-milijonske dokapitalizacije. Sredstva potrebujejo za skoraj 20 projektov po državi, ki bodo skupaj prinesli okoli 2000 stanovanj. Dokapitalizacijo je na majski seji potrdila vlada. »Pričakujem, da bo enkrat poleti denar tudi nakazan, mi pa še s večjo intenzivnostjo pripravljamo projekte,« je dejal predsednik uprave sklada Črtomir Remec. Pri tem je dodal, da trenutno še zaključujejo konkretno vsebino pogodbe med skladom in državo. »Naši cilji so veliko bolj ambiciozni, in sicer kar dvakrat višji. Najemnine bodo po novem neprofitne, to pa pomeni, da bomo potrebovali več sredstev. Z novim zakonom, ki je trenutno v obravnavi, nam bodo zagotovljeni bolj ugodni krediti, del teh sredstev bo šel tudi za dokapitalizacijo sklada za izvedbo naših lastnih projektov in razpisov,« je izpostavil Remec. Ob tem je poudaril, da je sklad prejel veliko prijav za soinvestitorstvo. »Prepričan sem, da bomo vsaj v začetnih letih uresničili zadane cilje. V nadaljevanju pa bo veliko odvisno od angažiranosti drugih akterjev, kot so ljubljanski sklad in DSU, občine s svojimi stanovanjskimi skladi in po novem tudi zadruge,« je dodal Remec.
Ocenjena vrednost vseh načrtovanih investicij sklada je okoli 400 milijonov evrov, v ocenjeni znesek je vključena tudi 10-odstotna rezerva. V torek je sklad objavil razpis za izvajalca gradnje 80 stanovanj v občini Lukovica pri Domžalah. Investicija je ocenjena na nekaj manj kot 17 milijonov evrov.
Intenzivnost gradbenih projektov po državi se zmanjšuje, je povedal predsednik uprave sklada Črtomir Remec. »Zanima nas, kako se bodo na razpis za Lukovico odzvali gradbinci, glede na poročila, da je naročil manj. Upam, da se bodo odzvali z več ponudbami in nižjimi cenami,« je še dodal.
Največji projekti v Ljubljani, Mariboru in Kranju
Največji projekt na območju prestolnice je gradnja velikega javnega kompleksa Glince Podutik. Gradnja kompleksa, v katerem naj bi bilo na koncu 387 stanovanj, bo potekala v treh fazah. Do leta 2027 naj bi zgradili 60 stanovanj, kar je še v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Leta 2028 naj bi končali del kompleksa z 202 stanovanjema, naslednje leto, torej 2029, pa naj bi zgradili še 125 stanovanj.
Skupna investicijska vrednost teh treh investicij bo nekaj manj kot 92 milijonov evrov. Na območju Ljubljane stanovanjski sklad načrtuje še gradnjo naselja na Brdu – naselje Novo Brdo E4, v katerem naj bi bilo 40 oskrbovanih stanovanj. Ta projekt je sicer še v fazi umeščanja v prostor, časovnica pa nedoločena – enkrat po letu 2029. Vrednost te investicije je ocenjena na 7,2 milijona evrov. To pomeni, da stanovanjski sklad skoraj četrtino vseh investicij načrtuje v Ljubljani.
Oskrbovana stanovanja in mlade družine
Na ravni države sklad načrtuje večji soseski z več sto stanovanji še v Mariboru in Kranju. Mariborski naselji Novo Pobrežje I in II naj bi do leta 2029 prinesli 439 stanovanj. Investiciji sta ocenjeni na nekaj več kot 89 milijonov evrov. Republiški sklad se bo v prihodnosti sicer osredotočil na manjše komplekse sosesk z najemniškimi stanovanji za mlade družine in oskrbovanimi stanovanji. Podobno kot načrtovana soseska na Brdu ali novomeška soseska Podbreznik s 25 javnimi najemnimi stanovanji in 20 oskrbovanimi stanovanji, ki so jo začeli graditi aprila. V Mirni pa naj bi do leta 2027 zgradili 54 stanovanj, od tega jih bo 20 oskrbovanih, preostala pa naj bi bila namenjena mladim družinam. »To je model, ki ga želimo razvijati tudi v prihodnje. Kaže se tudi možnost, da bomo vstopili v projekt v Novi Gorici, kjer gre za sto oskrbovanih stanovanj. Naš predlog je, da bi bila polovica stanovanj namenjena za mlade družine, polovica pa oskrbovanih, zraven pa bi lahko bil tudi dnevni center aktivnosti za starejše in skupnost s posebnimi potrebami,« je prihodnji razvoj javnih stanovanj v državi orisal Remec.
Občina načrtuje 832 stanovanj
Širitev mreže javnih stanovanj načrtuje tudi Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana. Prihodnje leto naj bi končali gradnjo Zvezne ulice, v kateri bo 187 stanovanj. V začetku prihodnjega leta naj bi se prvi stanovalci vselili v nastajajočo sosesko Litijska - Pesarska s 97 stanovanji. V načrtovanju sta tudi soseski Rakova jelša I z 99 stanovanji in Rakova Jelša II s 55 stanovanji in delovno-bivalnimi prostori za Društvo paraplegikov Ljubljana. Obe soseski naj bi zgradili do leta 2027. Za isto leto je predvidena še otvoritev manjšega objekta s 33 stanovanji na Resljevi cesti. Med javna stanovanja pa šteje tudi gradnja zavetišča za brezdomce ob Poljanski cesti, v katerem bo 36 bivalnih enot in 36 ležišč v dormitoriju.
V začetku meseca so pridobili gradbeno dovoljenje za obsežno sosesko Mestni kare. Projekt bo med Povšetovo ulico, Glonarjevo, Poljansko in Potočnikovo ulico umestil 361 javnih stanovanj. Gre za območje, ki ga trenutno upravlja Voka Snaga. Ta ima na tej lokaciji zbirni center ter drugo infrastrukturo, ki jo bodo porušili. Na lokaciji je sicer predviden nov zbirni center v sklopu širše zasnove nove soseske.
Iz dovoljenja je razvidno, da bodo sosesko sestavljali štirje šestnadstropni večstanovanjski objekti, v katerih naj bi predvidoma živelo 1099 stanovalcev. Objekti bodo razporejeni v dveh sklopih. Vsak sklop bo v obliki črke L, v zavetju katerega bosta interna parka z igrišči in rekreacijskimi površinami. V objektih bo tudi podzemna garaža s 312 parkirnimi mesti ter še 38 parkirnimi mesti za invalide ter enim mestom za polnjenje električnih avtomobilov. Za okoli 896 koles bo zagotovljeno polnjenje električnih koles na 16 mestih. Na vseh objektih je predvidena zelena streha. Investicija je ocenjena na 34 milijonov evrov, gradnja pa naj bi trajala predvidoma 26 mesecev.
