Moderator pogovora Arne Vehovar je poudaril, da je namen srečanja v javnosti odpirati vprašanja o tem, kako zmanjševati nastajanje odpadkov, s kakšnimi problemi se soočamo pri ravnanju z odpadki, kakšne so izkušnje s sežigalnicami v tujini in kako tak objekt umeščati v prostor.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je 6. avgusta objavilo javni razpis za izbiro koncesionarjev za izvajanje javne gospodarske službe sežiganja komunalnih odpadkov. Eno koncesijo naj bi država podelila za gradnjo sežigalnice v Ljubljani, kjer bi bilo mogoče sežgati največ 130.000 ton odpadkov na leto. Ljubljanski župan Zoran Janković je že potrdil, da občina skupaj z javnim podjetjem Energetika Ljubljana pripravlja dokumentacijo za prijavo na razpis. Sežigalnico namerava občina graditi na Barju v bližini Regijskega centra za ravnanje z odpadki.
Sogovorniki na pogovoru so bili kritični, da je država brez širše javne razprave in soglasja sklenila, da bomo z ostankom komunalnih odpadkov ravnali tako, da jih bomo sežigali. Pravnik Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) je izpostavil, da ker se je država že odločila za gradnjo sežigalnic, ne pričakuje, da bi bili v tem trenutku argumenti proti učinkoviti. Po njegovem mnenju se morata strokovna in civilna javnost čim bolj vključevati v vseh nadaljnjih korakih pri tem projektu, na primer v fazi priprave prostorskih načrtov, pridobivanja dovoljenj in podobno. Potem se je še retorično vprašal: »Zakaj se koncesije podeljuje, še preden bi bil potrjen kakršen koli projekt?«
Na občini izpostavljajo prednosti sežigalnice
»Zgradili bomo najmodernejšo sežigalnico, da bomo iz odpadkov, ki so praktično rudnik goriva, po najčistejših metodah pridobivali energijo, ki jo potrebujemo,« je minuli torek izpostavil Krištof Mlakar, direktor Javnega holdinga Ljubljana, pod okrilje katerega spada javno podjetje Energetika Ljubljana, ki naj bi upravljalo sežigalnico. Direktor Energetike Samo Lozej je prav tako minuli torek dejal, da so skladno s politiko Evropske unije objekti za sežig odpadkov ogljično nevtralni, kar pomeni, da jim za takšno proizvodnjo ne bo treba kupovati emisijskih kuponov, ki predstavljajo dodaten strošek pri proizvodnji toplote. Janković je ob tem zagotovil, da bo po zgraditvi sežigalnice cena ogrevanja v Ljubljani vsaj 20 odstotkov nižja kot zdaj.
Koliko bo stala najboljša tehnologija?
»Obljubljajo najboljšo možno tehnologijo na svetu. Ampak vprašanje je, koliko bo ta tehnologija stala. Bo z njo sežiganje odpadkov postalo predrago?« je opozoril vodja centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Miran Brvar, ki je tudi član delovne skupine za spremljanje, opozarjanje in ozaveščanje o nevarnostih onesnaženega okolja za zdravje Zdravniške zbornice Slovenije. Omenjena delovna skupina je leta 2022 v javnem pismu zapisala, da zdravniki nasprotujejo gradnji sežigalnice v Ljubljani. Brvar je izpostavil, da stanje zraka v prestolnici že brez sežigalnice ni dobro in da takšen objekt situacije zagotovo ne bi izboljšal.
Fizik Griša Močnik, vodja Centra za raziskave atmosfere na Univerzi v Novi Gorici, je potrdil, da zaradi proizvodnje toplote s sežigalnico občini ne bi bilo treba kupovati emisijskih kuponov. A prepričan je, da bodo v prihodnosti tudi za sežigalnice odpadkov potrebni emisijski kuponi. Občina bi koncesijo države za sežigalnico pridobila za 30 let, v katerih pa se lahko odnos Evropske unije do današnjih energentov bistveno spremeni.
Župan za prihodnje leto napoveduje odprto srečanje
Janković je napovedal, da ko bo občina uspešna s prijavo na koncesijo za sežigalnico, bo ponovno organizirala odprto srečanje. Tako kot leta 2022 bo občina ponovno povabila predstavnike mesta Dunaj, da pokažejo svoje izkušnje s sežigalnicami, saj so v avstrijskem glavnem mestu štiri.
