Čeprav je vlada že februarja 2016 sprejela sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta za gradnjo tako imenovanega tivolskega loka, ta kljub pretečenemu desetletju še vedno ni umeščen v prostor. Še več, konec leta 2021 so na direkciji za infrastrukturo za Dnevnik potrdili, da projekt opuščajo. A kot kaže, so tivolski lok obudili od mrtvih.
S tivolskim lokom želijo neposredno povezati gorenjsko in primorsko železniško progo, namenjen pa bi bil predvsem tovornemu prometu, so pojasnili na direkciji za infrastrukturo, ki vodi naložbe v železniško infrastrukturo. »Z izgradnjo te povezave bi se poleg povečanja zmogljivosti skrajšali tudi časi voženj vlakov iz Primorske proti Gorenjski (in v nasprotni smeri), tako bi se izboljšala tudi stabilnost voznega reda in razbremenila glavna železniška postaja Ljubljana,« so na direkciji našteli prednosti tivolskega loka. Velja spomniti, da sta bili gorenjska in primorska proga nekoč že neposredno povezani. Prva takšna železniška povezava je bila zgrajena leta 1916, porušili pa so jo približno pol stoletja pozneje zaradi gradnje cestnega podvoza na Celovški cesti.
Po umiku proizvodnje piva tivolski lok obudili
Umeščanje tivolskega loka se je pred leti ustavilo v fazi študije variant, saj po pojasnilih direkcije za infrastrukturo niso mogli najti rešitve, ki bi ustregla potrebam železniškega prometa in pivovarne ter načrtom ljubljanske mestne občine glede ureditve novega cestnega omrežja na tem območju. »Alternativne rešitve, oblikovane na podlagi posameznih zahtev, niso bile ekonomsko upravičene,« so dejali na direkciji.
Projekt tivolskega loka so iz predala znova vzeli po tistem, ko je v začetku leta 2023 Pivovarna Laško Union sporočila, da z območja pivovarne umika vso proizvodnjo. Zato je direkcija naročila dodatne strokovne podlage za ta projekt in z ljubljansko občino uskladila pobudo, da se načrtovana progovna povezava umesti v aktualne spremembe izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta mestne občine Ljubljana.
Trasa tivolskega loka je po novem začrtana tako, da bo lok prečkal območje študentskega kampusa v bližini železniškega nadvoza čez Celovško cesto in se ob jugovzhodni strani pivovarskega kompleksa priključil na gorenjsko železnico. To pomeni, da bo država pred začetkom gradnje morala odkupiti nekatera zemljišča. Med drugim bo očitno morala kupiti zemljišče od Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, lastnice kampusa, poleg tega pa tudi od pivovarne in mestne občine. »V izdelavi je predhodna ocena odkupov zemljišč in objektov, ki vpliva na oceno investicije,« so dejali na direkciji za infrastrukturo, kjer še ne vedo, koliko kvadratnih metrov zemljišč bodo morali odkupiti. Ta podatek bodo imeli po izdelavi podrobnejše projektne dokumentacije.
Kdaj bo občina spremenila prostorski načrt?
Direkcija torej čaka, da ljubljanska občina ustrezno spremeni občinski prostorski načrt. To bo trajalo še nekaj časa, saj bo mestni svet na oktobrski seji obravnaval šele dopolnjeni osnutek prostorskega načrta. Sledila bo javna razgrnitev predlaganih sprememb prostorskega akta in predvidoma šele v prihodnjem letu lahko pričakujemo, da bodo svetniki na mize prejeli končni predlog. Koliko bo stala gradnja, na direkciji še ne vedo. »V sklopu projekta bodo preučeni in predlagani najustreznejši načini vodenja potniškega in tovornega železniškega prometa v Ljubljani ter najustreznejše trajne povezave prog za tovorni promet tudi med gorenjsko in primorsko progo,« so napovedali na direkciji.
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je nedavno povedala, da bi bila gradnja tivolskega loka samo začasni ukrep za razbremenitev glavne ljubljanske železniške postaje, in sicer dokler država ne bi izvedla dolgoročne rešitve, ki jo išče v okviru projekta ureditve ljubljanskega železniškega vozlišča. Zanimalo nas je, koliko časa bo trajalo umeščanje dolgoročne rešitve v prostor, da bi lahko ocenili, kako dolgo bi bil tivolski lok v uporabi. Toda »umeščanje dolgoročnih rešitev ureditve ljubljanskega železniškega vozlišča je v začetnih fazah«, so priznali na direkciji. »Izdelujejo se strokovne podlage za pobudo za državno prostorsko načrtovanje. Postopek bo potekal v skladu z zakonom o urejanju prostora, priprava državnega prostorskega načrta se začne na podlagi sprejetega sklepa Vlade Republike Slovenije. Glede na kompleksnost in obseg ureditev in na dozdajšnje prakse ocenjujemo, da bo umeščanje v prostor trajalo več let,« so dodali na direkciji.
