V zadnjem letu so se po državi močno dvignili stroški obratovanja javnih vrtcev, kar se je v številnih občinah izrazilo v večjih zneskih na položnicah za starše vrtčevskih otrok. Stroški naj bi se zvišali predvsem zaradi novega plačnega sistema, ki je zaposlenim v javnem sektorju prinesel višje plače. K višjim stroškom naj bi prispevala tudi inflacija, predvsem v skupinah živil ter elektrike in ogrevanja. Mestni in občinski sveti po državi so bili zato v minulih mesecih pred dilemo, ali naj dodatne stroške izvajanja vrtčevske dejavnosti prenesejo na starše ali naj jih krijejo iz proračuna.
O prihodnji ceni »bodo še videli«
Ljubljanski župan Zoran Janković je spomladi napovedal, da bodo do junija analizirali, ali so stroški zares višji, »nato pa bomo videli«, ali bo potrebna podražitev ali ne. Ljubljanska občina je cene vrtcev nazadnje zvišala na septembrski seji leta 2023. Zato smo pričakovali, da bodo mestni svetniki tudi tokratno morebitno podražitev obravnavali na prvi seji po poletnih počitnicah. Z ljubljanske občine pa so sporočili: »Na septembrski seji ne bo točke o podražitvi vrtcev. Stroške v vrtcih bomo natančno mesečno spremljali in opravljali potrebne analize glede na proračunske zmožnosti.«
Tako bo vsaj za prvih nekaj mesecev po začetku novega vrtčevskega leta za starše ljubljanskih otrok veljal cenik iz leta 2023. Kot smo že poročali, je cena ljubljanskih vrtcev med najvišjimi, a z vidika stroškov za starše so javni vrtci v prestolnici med cenejšimi v državi. Tako bo vsaj za zdaj veljal cenik za prvo starostno obdobje s polno ceno v znesku 732 evrov, za drugo starostno obdobje pa 531 evrov. Starši sicer plačajo samo del te cene, pri čemer pa je največji znesek doplačila stvar politične odločitve. Plačilo v Ljubljani se začne pri 419,91 evra za prvo starostno obdobje in 419,91 evra za drugo. Cena vrtcev za starše se je letos že zvišala v skoraj vseh občinah v osrednji Sloveniji.
Podražitev vrtcev je politična odločitev
Kot smo navedli v uvodu, občine podražitev večinoma pospremijo z obrazložitvijo, da je potrebna zaradi plačne reforme. Vlada sicer zanika, da bi bile občine prisiljene v dvig cen vrtcev zaradi višjih plač, saj da je država prav za kritje teh stroškov občinam povprečnino zvišala za 6,4 odstotka. V Skupnosti občin Slovenije pa so že na začetku leta vlado obtožili zavajanja, saj je dvig povprečnin izračunan na podlagi povečanih stroškov v obdobju štirih let, torej še pred plačno reformo.
»Stroški dela so zaradi dogovorjenih povišanj plač močno zrasli, pri čemer država ni zagotovila dodatnih sredstev za pokritje tega bremena. Država je z dogovorom za višje plače zvišala tudi cene programov v vrtcih, ki so kriti večinsko iz občinskih proračunov in tretjinsko od staršev. Trditev, da se zvišanje cen vrtcev lahko pripiše zgolj občinam, je neutemeljena, saj ima država v rokah ključne vzvode za obvladovanje stroškov,« so bili kritični v Skupnosti občin Slovenije.
Kaj bo prinesla novela zakona o hrani?
V Skupnosti vrtcev Slovenije pa so opozorili, da bi tudi prihajajoča novela zakona o hrani lahko zvišala cene vrtcev. »Novela zakona o hrani predvideva dodatne obveznosti za vrtce na področju poročanja o deležih ekoloških, kakovostnih in lokalno pridelanih živil. Čeprav vrtci podpiramo cilje trajnostne in kakovostne prehrane, se v praksi pojavljajo številni izzivi, zlasti pri izvajanju zahtev v manjših okoljih, kjer so tržne možnosti omejene,« je dejala Silvija Komočar, predsednica skupnosti vrtcev. Te spremembe bodo prinesle tudi dodatne finančne obremenitve, zato v skupnosti vrtcev od končne različice zakona pričakujejo možnost daljšega prehodnega obdobja in več prilagodljivosti.
