Del ljubljanske Povšetove ulice, razpet na območju med Kodeljevim in Poljanskim nasipom, bo v kratkem nehal obstajati v obliki, kot ga poznamo. Prihodnje leto naj bi zaprli prenatrpani zapor na Povšetovi, v prihodnosti naj bi bile tam medicinske ustanove. Na drugi strani ceste je obširen kompleks dotrajanih skladišč, ki jih zdaj uporablja Voka Snaga. Območje bo namenjeno gradnji velike nove soseske javnih stanovanj. Nasproti zapora je začasno zavetišče za brezdomce. Ta je v objektu, ki je del velikega in deloma zapuščenega kompleksa, ki je eden zadnjih velikih degradiranih delov širšega središča Ljubljane. Na tem kompleksu bo Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana zgradil veliko sosesko Mestni kare Povšetova, v kateri bo 361 neprofitnih stanovanj.
Predel, zaradi katerega je mesto lepo
Na isti strani Povšetove, malo bolj proti središču mesta, je zbirni center Javnega podjetja Voka Snaga, ki bo v soboto, 23. avgusta, še zadnji dan deloval na tej lokaciji. Malo pred njim pa je priljubljeni Center ponovne uporabe – trgovina z rabljenimi, a še uporabnimi predmeti.
»Zbirni center ima dodano vrednost, da je poleg tudi Center ponovne uporabe, kjer se nekatere odvržene, a še vedno uporabne stvari lahko vrnejo v obtok. Tako ljudje izvedo, da se zgodba odpadka začne že takrat, ko nekaj kupiš,« nam je povedal Jože Gregorič, vodja službe za odvoz odpadkov po naročilu na Voki Snagi.
Tako zbirni kot tudi Center ponovne uporabe je Voka Snaga odprla leta 2014. Letos bosta začasno zapustila lokacijo zaradi načrtovane gradnje soseske. Dejavnost obeh centrov s Povšetove bo v času del, ki naj bi trajala vsaj do leta 2027, živela onkraj ljubljanske obvoznice. Zbirni center bo na voljo le še na Barju, Center ponovne uporabe pa se jeseni seli v Šentvid. Začasno bo domoval na naslovu Štula 10, tam, kjer že domuje organizacija Gnezdo, center za sonaravne gradnje.
Kdaj natančno se bo v Šentvidu odprl Center ponovne uporabe, še ni povsem jasno. Obiskovalce na Povšetovi sicer napis obvešča, da bo zadnji delovni dan centra 30. september. A kot je povedala vodja centra Barbara Jančič, se je ta datum že večkrat prestavil. Tudi ni jasno, koliko časa bo minilo od zaprtja starega do odprtja začasnega centra. Bodo pa projektanti prihodnji center zasnovali posebej za njihove potrebe. »Posvetovali so se tudi z nami in izrisali novi center, kot si želimo. Bomo videli, kako bo. Ampak tudi ta stavba ima svoj čar, saj nas včasih zebe, ampak v njej se imamo lepo,« je pripomnila Jančičeva.
»Ta center se je v letih od odprtja zelo razvil. Ne samo da ljudje prinašajo in kupijo večje število rabljenih stvari, ampak preden potrebujejo novo stvar, najprej pridejo pogledat k nam,« je povedala vodja centra. Ta se je v enajstih letih spremenil v pravi BTC iz druge roke. V njem se najde vse, od knjig, igrač, nakita, oblačil do okraskov in posod različnih stilov in izvora. Zanimivo pa je, da so najbolj priljubljeni kosi rabljenih predmetov tudi najbolj intimni. Barbara Jančič je razkrila, da so »poleg oblačil najbolj priljubljeni krožniki, kozarci, pribor in posoda. Tega največ prinesejo in hkrati tega največ prodamo.« Na dan jih obišče do sto strank, je še povedala. Dobivajo in prodajajo različne predmete, redko tudi kakšno vrednejšo starino. »Včasih dobimo vrednejšo sliko ali šivalni stroj, ki je več vreden. Pa starejše pohištvo ali stol kamnik, kar je višji cenovni razred. Tega v zadnjem času ni več toliko. Morda so ljudje spoznali vrednost reči iz tistega obdobja in jih drugače prodajo ali obdržijo,« je razmišljala Jančičeva.
Prostor koristnega druženja
»Velikokrat pridem pogledat sem, tudi če nič ne kupim. Tako za sprostitev, ker je tukaj zelo prijetno vzdušje. Je pa res, da če prideš samo pogledat, vedno tudi kaj najdeš. Je blizu moje službe in na priročni lokaciji, tako da rada zaidem sem,« nam je povedala obiskovalka Mojca. S sodelavko sta prišli na kratek obisk kar med odmorom v službi. Center je tudi kraj druženja – še kavo lahko dobiš po najnižji ceni v središču mesta: okrogel evro za skodelico kave. Pri tem pa ne zavajajo, saj je v ceno vključena dejanska starinska kavna skodelica, ki jo po zaužitju obdržiš. »Žal mi je, da se bo center zaprl. Vsekakor si želim, da bi bil dejansko ponovno vzpostavljen v novi prostorski ureditvi,« je še dodala Mojca, preden sta s sodelavko odhiteli nazaj v službo. Ko smo ji povedali, da bo center na tem območju tudi po prenovi, se ni zdelo, da nam popolnoma verjame.
Center ima zunanji del, kjer so oblačila, pohištvo in večji predmeti – od otroških vozičkov do celih otroških spalnic. Večji del donacij prejmejo neposredno od uporabnikov. Ti presodijo, da bi odsluženi predmeti morda še lahko imeli življenje. Del pa jih prispevajo v zbirnem centru, kjer med zavrženimi predmeti najdejo še kakšno uporabno reč. Prvi so pozorni na neuporabne predmete, drugi na uporabne. Množico odvrženih reči pomagajo ločevati zaposleni in prostovoljci, kot je Martina Gostinčar. »Ljudje se tukaj naučijo, kaj pomeni uporabnost. Uporabnost se pri nas razume kot nekaj, kar je namenjeno eni osebi, in ko to stvar uporabi, nima več smisla. Te stvari so za določenega človeka presežek, drugemu pa zelo potrebne,« nam je povedala prostovoljka, ki prosti čas namenja predmetom, da dobijo novo življenje.
Pri tem je poudarila, da pri nas ljudje odslužene reči desetletja hranijo po omarah. »V drugih kulturah, recimo na Nizozemskem, stvari, ki jih ne uporabljajo, takoj delijo naprej, pri nas pa jih imajo desetletja na podstrešju, kjer izgubljajo uporabnost. Res bi rada poudarila, da naj ljudje prinesejo to, kar imajo doma. Nekateri imajo dobre in lepo ohranjene reči, drugi ne. Podstrešje v glavi je pogosto odraz pravega podstrešja,« je dejala Gostinčarjeva.
Boljše je, če je center v središču mesta
»Center je v meni pomagal vzbuditi ljubezen do izdelkov iz druge roke. Ne samo da so rabljeni izdelki cenejši, velikokrat so tudi bolj kakovostni od novih. Kot mlada oseba bi si recimo težko privoščila porcelanasti servis ali kaj podobnega,« nam je povedala obiskovalka Klara. Center je začela obiskovati v študentskih letih iz nuje, da se je opremila z osnovnimi potrebščinami za samostojno življenje. Skozi leta je ponovna uporaba postala življenjski slog. »Zdaj sem že celotno stanovanje opremila z izdelki iz centra po smešno nizki ceni. Pa ne gre samo za denar, gre za kroženje.«
Tako kot za sosednji zbirni center so tudi stranke Centra ponovne uporabe poudarile, da je nujno, da je vpet v življenje v samem osrčju mesta, in ne nekje na obrobju. Obiskovalka Klara je pripomnila, da »če center ne bi bil dostopen z avtobusom, kolesom ali peš, bi bil obisk pravi projekt. Nimam lastnega prevoza in lahko se mirno sprehodim do tja. Če imam nekaj vreč, ki bi jih nesla tja, grem lahko tudi peš. Težko grem z vrečami smeti na avtobus. Da bi šla z njimi v taksi, pa bi bilo malo čudno.«
