V sklopu raziskave, ki so jo opravili oktobra lani, so se raziskovalci tudi na ljubljanskih ulicah lotili popisovanja brezdomcev. Kljub stalnemu pojavu brezdomstva v prestolnici namreč ni tradicije štetja in primerjanja števila brezdomcev. Evidentirali so okoli 400 ljudi, ki večinoma prebivajo na javnem prostoru. Sledile so jim osebe, ki prebivajo v zavetiščih, nekonvencionalnih bivališčih, bolnišnicah ali zaporih, in tisti, ki imajo začasno namestitev pri sorodnikih ali prijateljih.
Evropsko raziskavo so izvedli v 15 mestih v desetih državah, pri čemer so največ brezdomcev našteli v Dublinu – 7647, sledi jim 7527 brezdomnih ljudi v Lyonu in 3513 v Budimpešti. »Število brezdomcev v posameznih mestih je odvisno od več dejavnikov. V ospredju so storitve, ki jih mesto ponuja brezdomnim. Pomembni so tudi dostopnost stanovanj, nacionalna politika in število migracij,« je povedala vodja slovenske ekipe, ki je izvajala štetje, Maša Filipovič Hrast s fakultete za družbene vede.
Največ ljudi v srednjih letih
V noči med 7. in 8. oktobrom lani so se raziskovalci ob pomoči predstavnikov več nevladnih organizacij podali na ljubljanske ulice in s pomočjo anketnih vprašalnikov raziskovali stanje. »Podatki, opaženi v Ljubljani, so zelo primerljivi s podatki v Evropski uniji. V večini evropskih mest prevladuje število tistih, ki so nastanjeni v zavetiščih,« je povedala ena izmed koordinatoric raziskave, Hana Košan iz Društva Kralji ulice.
Opazili so, da je v Ljubljani večji delež, 66 odstotkov, brezdomnih ljudi moških, preostalih 32 ljudi so predstavljale ženske, pet oseb pa svojega spola ni želelo razkriti oziroma so se predstavili kot nebinarni. Po starosti med brezdomnimi osebami prevladuje skupina tistih med 30. in 49. letom, kar predstavlja polovico vseh. Sledijo jim ljudje med 50. in 64. letom z nekaj več kot 22 odstotki. »Ta skupina je še posebej skrb zbujajoča, saj vemo, da se lahko populacija brezdomnih že okoli 50. leta srečuje z resnimi zdravstvenimi težavami. Še vedno pa nimamo odgovorov, kako bi ustrezno oskrbeli osebe, ki morda niso dovolj stare, da bi jih namestili v dom za starejše,« je poudarila Košanova. V Sloveniji je število nekoliko nižje med mladimi med 18. in 29. letom. Ti predstavljajo dobrih 12 odstotkov.
Posledice družinskih težav in nasilja
Pri anketiranju jih je presenetilo, da velik del brezdomnih predstavljajo samohranilci z enim ali več otroki (12 odstotkov). Prevladujoče pa so samske osebe brez otrok (68 odstotkov). Evidentirali so še pare brez otrok in pare z otroki, ki so predstavljali manj kot pet odstotkov brezdomcev.
»Zelo skrb zbujajoč je podatek, da večina ljudi v brezdomstvu ostaja več kot pet let. Pri nas je takšnih 35 odstotkov, evropsko povprečje pa je 43 odstotkov,« je povedala Košanova. Ljudje so z raziskovalci delili tudi vzroke, ki so jih pripeljali do življenja na ulici. Med njimi prevladujejo družinske težave v različnih oblikah, finančne težave, nasilje v družini, zdravstvene težave in prekinitev najemnega razmerja. Kot prevladujočo zdravstveno težavo so navedli različne odvisnosti, duševne motnje in kronične bolezni.
Večina, okoli 53 odstotkov brezdomnih oseb prejema denarno socialno pomoč. Kar 14 odstotkov pa jih nima nobenega finančnega dohodka. »Dobrih devet odstotkov ljudi, ki so brezdomni, je redno zaposlenih, podobno je tudi z upokojenimi,« je še poudarila Hana Košan. »Velik problem se pojavlja pri institucionalnih prehodih. Denimo pri ljudeh, ki dlje ostajajo v bolnišnicah, ali pa tistih, ki jim dom predstavlja zapor,« je še dodala.
Raziskovalci si želijo, da bi lahko v prihodnjih letih podrobneje raziskali še področje mladoletnih, otrok in družin, ki je do zdaj slabo obravnavano. Nezanemarljiv naj bi bil namreč delež brezdomnih otrok in družin.
