»Zjutraj sem že prodal 20 zvezanih revij Naša žena iz leta 1966, kjer so zanimivi članki in fotografije. Kot denimo, kako je Tito z Jovanko praznoval novo leto na Gospodarskem razstavišču, kar je pospremljeno tudi s fotografijo,« je za stojnico ljubljanskega bolšjega trga, ki med prazničnim časom začasno naseljuje Kongresni trg, povedal Avgust. Prodajalec je minulo nedeljo na sejmu starin sodeloval šele drugič, v prodajo pa je poleg starih revij prinesel legendarne stripe Mikija Mustra, cedeje in druge manjše stvari. »Zakaj bi stvari, ki ostajajo po domovih, metali stran,« je na kratko predstavil svoj trajnostni vzgib za sodelovanje na bolšjem trgu. Dodal je, da tisti obiskovalci, ki jih najbolj zanima ponudba, pridejo prvi, da poberejo smetano. To je potrdila tudi mlada prodajalka Janja Jurjevič Lermontova, ko je dejala, da pridejo zjutraj resni in zagreti obiskovalci, ki iščejo zaklade. »Na bolšji trg hodi posebna vrsta ljudi, ki jih občudujem, ker spodbujamo trajnost, da se ohranja oziroma se starim stvarem vdihne novo življenje,« je povedala sogovornica, ki je na Kongresnem trgu za sosednjima stojnicama prodajala skupaj z očetom, sicer pa se s starinami ukvarja tudi njena sestra.
Na stojnici sogovornice so bili razstavljeni medeninasti zvončki, razni odpirači, tiffany svetila in drugi drobni predmeti. »Če se želiš preživljati s starinskimi stvarmi, moraš pokrivati široko področje. Tako na sejmu prodajamo predvsem drobnarije, medtem ko doma veliko delamo s pohištvom, ki ga tudi restavriramo,« je razložila sogovornica in dodala, da je zanjo najlepši del poklica izmenjevanje zgodb, ki jih nosijo predmeti. Da kupca zanima, od kod je določena stvar in čemu je bila namenjena, kar pri nekaterih starih stvareh celo skupaj raziskujejo. Zatem je sogovornica za stojnico pokazala še približno sto let star stol, ki je nekoč krasil italijansko vilo na podeželju, zdaj pa so ga restavrirali z novim blagom. »Zelo težko še najdeš, koga, ki to dela,« je še dejala Janja Jurjevič Lermontova.
Da so pogovori nujni del oziroma srž njihovega poklica, je potrdil tudi sogovorničin oče Jože Jurjevič, medtem ko je na prodajni pano obešal različna dekorativna ogledala. V izboru predmetov, ki jih je prodajal, so bile tudi barvne steklenice raznih velikosti, ki so nekoč služile shranjevanju žganja in vina. Sam na ljubljanskem sejmu starin prodaja že približno dvajset let in tako kot druge stvari se je skozi čas spreminjal tudi bolšji trg. Še vedno so po njegovih besedah med obiskovalci večinoma domačini, seveda pridejo tudi turisti.
Bolšji trg je oživil ljubljanske nedelje
Sejem starin ima v središču Ljubljane že dolgo tradicijo in je zasedal že več lokacij. Od leta 1992 je bil najprej na Petkovškovem nabrežju, nato se je preselil na Adamič-Lundrovo nabrežje in čez čas spet nazaj na Petkovškovo nabrežje in zatem na Cankarjevo nabrežje, dokler se od leta 2009 ni ustalil na Bregu. Od tam se med prazničnim sejmom začasno preseli na drugo lokacijo, kar je v zadnjih sezonah Kongresni trg, kjer bo tokrat gostoval do vključno 4. januarja.
»Prodajalci v veliki meri sem ne prihajajo zaradi prodaje, temveč predvsem zaradi druženja. Ker je tu prostor, kjer se lahko pogovarjajo. Veliko je zbirateljev, ki so veseli, da imajo tu sogovornike. Tako obiskovalci kot prodajalci si izmenjujejo zgodbe o predmetih,« je značaj družbenega prostora, kjer kroži širok spekter starin in drugih predmetov z dušo, opisala Simona Černjavič Ambrožič iz podjetja Euro Varia, ki organizira ljubljanski bolšji trg, kar je pred desetletji začel njen oče. Kot je še povedala, vidi sejem starin kot »prostor, kjer se med starimi predmeti rojevajo novi spomini«. Pri tem načeloma velja, da mora biti predmet na ljubljanskem bolšjem sejmu star vsaj 50 let, če pa gre za mlajše predmete, morajo ti imeti neko dodatno vrednost, denimo da gre za kultni predmet ali da jih ni mogoče kupiti v trgovini in podobno.
Prodaja starin se je ustavila
»Prodaja starinskega pohištva se je ustavila. Art deco kose morda še lahko prodaš, medtem ko baročne ali bidermajerske predmete zelo težko, zato so padle tudi cene. Mladi iščejo predvsem oblikovalske izdelke iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja,« je o spremembah, ki spremljajo trg starin, povedal zbiratelj Goran Mijić. Pred dobrimi dvajsetimi leti je imel v Stari Ljubljani starinarnico. Ko jo je zaprl, mu je ostalo veliko stvari, ki jih zdaj prodaja na bolšjem trgu. Med nedeljskimi prodajalci starih stvari je bila že četrtič tudi Nina. Ljubljančanka, ki se je iz obiskovalke bolšjega trga zaradi selitve v manjše stanovanje prelevila v prodajalko. »Družinske zaklade prodajam,« je dejala in dodala, da se je od njih težko posloviti. Vendar tako ne bodo ostali v kakšni kleti, garaži ali celo na odpadu, temveč bodo dobili nove uporabnike in z njimi nove vloge.
