Ministrstvo za naravne vire in prostor je 13. novembra izdalo gradbeno dovoljenje za novo glavno avtobusno postajo Ljubljana, ki je sicer investicija Slovenskih železnic. Gre za tako imenovani severni avtobusni terminal ob Vilharjevi cesti, na katerem bo 30 peronov. Investicija je ocenjena na 75 milijonov evrov. Projektiran je še južni terminal ob Masarykovi cesti s še 12 peroni, ki pa je predmet ločene investicije in posebnega gradbenega dovoljenja. Ta naj bi stal še 12 milijonov evrov. Oba terminala so zasnovali v biroju Bevk Perović arhitekti. Terminal bo imel parter z ogrevano čakalnico in peroni. Nad njimi bodo še štiri nadstropja za poslovne prostore in druge dejavnosti. V treh podzemnih etažah bo prostora za 519 avtomobilov, 24 motorjev in 2170 koles.
Dela bodo potekala v dveh fazah, ki bosta predmet ločenih javnih naročil. Od torka je na portalu javnih naročil objavljeno naročilo za izvajalca prve faze gradnje severnega terminala. »Faza A« tako vključuje izkop in zaščito gradbene jame, pripravo terena, gradnjo temeljev in ureditev dostopnih poti. Rok za oddajo ponudb je do 24. decembra. Predvidoma prihodnje leto naj bi se začela druga faza, ki bo vključevala izvedbo nadzemne konstrukcije objekta, strehe, fasade, strojnih in elektroinštalacij, obrtniških del ter zunanje ureditve. Prvotna časovnica je sicer predvidevala, da bi postaja prve potnike odpravila že leta 2027, kar pa se ne zdi verjetno, saj je bil začetek del predviden v začetku tekočega leta.
Gradbišče Potniškega centra Ljubljana v nastajanju se bo z začetkom del na Avtobusni postaji Ljubljana spremenilo v eno izmed največjih gradbišč v državi. V gradbenem dovoljenju za severni peron avtobusne postaje ob Vilharjevi cesti smo prebrali, da bo območje, kjer se bodo izvajala dela, obsegalo kar 27,6 hektara. V to območje je poleg severnega in južnega terminala všteto še gradbišče nove železniške postaje ter zasebne stanovanjsko-poslovne investicije na severnem in južnem delu postaje.
Gradbišče severnega perona se bo razprostiralo na površini 1,24 hektara. Končni objekt bo imel tri etaže pod zemljo in štiri nad njo. Vmes bo še parter s peroni in čakalnico s talnim gretjem. V gradbenem dovoljenju smo prebrali, da bodo 40 odstotkov objekta obsegale garaže, 49 odstotkov objekta bo namenjenih »drugim poslovnim stavbam«, 4 odstotki površin pa trgovskim dejavnostim. Samo 7 odstotkov površin nove avtobusne postaje bo namenjenih »postajnim poslopjem, terminalom, stavbam za izvajanje komunikacij in z njimi povezanim stavbam«. Trideset peronov bo v parterju, ki sicer ni del prejšnje razdelitve, saj je zasnovan kot »utrjene površine, ki so odprte in javne«. Pod parterjem bodo podzemne garaže, nad njim pa poslovne etaže. V parterju bo sicer še 96 parkirnih mest za kolesa. Zunanjih parkirišč ne bo, z izjemo dostavnih površin za kratkotrajno ustavljanje. Predvidena je tudi zunanja ureditev okolice, vključno z drevesi v koritih vzdolž Vilharjeve ceste.
Gradbeno dovoljenje prvo fazo, torej izkop, postavlja v leto 2025, drugo fazo, torej gradnjo, pa v leto 2026. Ta časovnica, ki izhaja iz vloge iz februarja 2024, se ne zdi realistična, saj bo v prvi polovici leta 2026 izvajalec šele izbran. Če bosta postopek in delo potekala brez zapletov, bi najbolj optimistična ocena odprtje nove avtobusne postaje postavila v leto 2028.
244 tovornjakov na dan
Izvajalec, ki ga bodo izbrali na podlagi v torek objavljenega javnega naročila, bo za potrebe gradbene jame moral izkopati več kot 131.000 kubičnih metrov materiala. Od tega jih bodo samo 5000 porabili na lokaciji, preostalo bo treba odpeljati. Prvih šest mesecev od začetka del bo najbolj motečih za sosede. Takrat je predvidenih kar 244 prevozov tovornih vozil na dan. V fazi gradnje se bo do oziroma z gradbišča odpeljalo od 40 do 60 tovornjakov na dan, v času zaključnih del pa od 20 do 40.
Večina tovornega prometa naj bi šla prek Dunajske ceste in severne obvoznice. Pričakuje se povečanje zvočnih emisij in tudi onesnaženost zraka. Ne samo v soseščini gradbišča, ampak tudi vzdolž dovoznih poti. Za zmanjšanje prahu so predvideni omilitveni ukrepi, kot so pranje tovornjakov, zaščitna ograja in protiprašne ponjave. »V času razglašenega preseganja obremenitve s prašnimi delci PM10 na območju Mestne občine Ljubljana je treba prekiniti izvajanje del, ki povzročajo emisije prahu,« smo prebrali v dovoljenju. V okviru del bodo tako morali periodično spremljati prisotnost trdih delcev PM10 in po potrebi prilagoditi delo ali ga celo zaustaviti. Pri tem bo na okoliških cestah, torej Masarykovi in Vilharjevi, v času del hitrost omejena na 30 kilometrov na uro, kar naj bi zmanjšalo škodljive emisije. V času bolj intenzivnih del bodo izvajalci morali obveščati sosede o trajanju in vrsti hrupa.
