Danes, ob svetovnem dnevu beguncev, pri Slovenski filantropiji organizirajo dogodek Med mejo in domom, na katerem bodo predvajali animirani film Maček med vrati, ki ga je režirala slovenska ustvarjalka Ana Čigon. Film se dogaja na posestvih treh mačk iz različnih družbenih slojev, ki svoje teritorije varujejo z živimi mejami in vrati. Njihove krhke medsosedske odnose dodatno načenjajo bežeče mačke, ki vdirajo na njihova ozemlja. Za razrešitev tega vse resnejšega mednarodnega konflikta najuglednejši mačji državniki zasnujejo načrt, ki bo terjal marsikatero nedolžno žrtev. Na temo filma bo sledila okrogla miza, na kateri bodo obravnavali tematike o zaščiti in vračanju ljudi v njihove izvorne države. Govorci bodo režiserka Ana Čigon, predstavnica urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce, Urša Regvar iz organizacije Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) in Ognjen Radivojević iz Slovenske filantropije.
Obiskovalci si bodo lahko postregli s slaščicami z Bližnjega vzhoda, si ogledali razstavo risb najbolj nadarjenih prosilcev za azil in ukrajinskih otrok ter obiskali stojnico kvačkarske skupine No-Border Craft. Današnji dogodek Slovenske filantropije, s katerim bodo zaznamovali svetovni dan beguncev, se na njihovem dvorišču, na naslovu Cesta Dolomitskega odreda 11 v Ljubljani, začenja ob 13. uri in traja do 17. ure. Omenjena okrogla miza se začenja ob 14. uri. Dogodek organizirajo v okviru Festivala migrantskega filma, ki ga podpira SFC, v sodelovanju z uradom visokega komisarja Združenih narodov za begunce in organizacijo PIC.
Zahodne države potrebujejo migrante
V okviru Festivala migrantskega filma je prejšnji teden v sredo prav tako potekal dogodek, in sicer v sodelovanju z Založbo Krtina. Gostili so Pea Hansena, profesorja politologije na Inštitutu REMESO Univerze Linköping na Švedskem in avtorja številnih del na temo migracij, državljanstva in identitete. Pogovor z njim je potekal v ljubljanski Mestni hiši, in sicer ob slovenskem izidu njegove najnovejše knjige Moderna teorija migracij. Drugačen ekonomski pristop k spodleteli politiki Evropske unije. Hansen v njej na podlagi poglobljene študije pokaže, kako zmotno in ekonomsko škodljivo je, če določene skupine ljudi razumemo izključno kot strošek oziroma fiskalno breme – narativ, ki se je v EU utrdil kot dejstvo in na katerem sloni njena vse bolj restriktivna azilna politika. Migracije, ki niso novodobni fenomen, v resnici družb ne delajo šibkejših, temveč jih delajo močnejše, v knjigi ugotavlja avtor.
»V kateri koli sektor pogledamo, vidimo, koliko funkcij danes opravljajo ljudje z migrantskim ozadjem. Če želimo imeti funkcionalne družbe, torej dovolj medicinskih sester, zdravnikov, učiteljev, inženirjev, čistilcev in tako dalje, potrebujemo vire oziroma migrante,« je med drugim pojasnil Hansen, ki je poleg poglobljene analize migracij v EU, tudi njenih učinkov v času pandemije, posebno pozornost namenil Švedski, ki je glede na število prebivalcev sprejela največ beguncev v EU. Preučil je fiskalni učinek sprejema beguncev v obdobju med letoma 2015 in 2017 ter z njim povezana porabo in vpliv priseljevanja beguncev v finančno šibke skupnosti, od koder se ljudje izseljujejo. Analiza pokaže, da je višja poraba spodbudila gospodarsko rast in prispevke v socialno državo. Švedska se sicer od takega pristopa k migracijam odmika, Hansen pa želi pokazati njegove pozitivne učinke in raziskuje možnosti prenosa na raven EU.
Med drugim je izpostavil primer Poljske, ki ima izrazito antimigrantsko politiko. »Po letu 2014 je Poljska sprejela okoli dva milijona začasnih ukrajinskih delavcev, in to zato, ker je s Poljskega odšlo toliko ljudi. Na milijone jih je emigriralo v druge države. Veliko evropskih populistov ima težave z delovno silo – potrebujejo ljudi, čeprav tega nočejo priznati.«
