Zgodovinska raziskava Razdvojeni narod - Slovenija 1941-1945 skuša podati kolikor je mogoče prepričljivo podobo bistva, ciljev in prakse različnih družbenih in političnih sil tistega časa: organizacij, strank, zvez, vojaških in paravojaških enot v Sloveniji. Knjiga Tamare Griesser-Pečar se na podlagi dobljenih rezultatov posveča vprašanju, kako je moglo priti do tedanjih notranjih slovenskih sporov. Sklicuje se na mednarodnopravno presojo okupacije, s katero je mogoče meriti različne tokove gibanj tedanjega časa z manj znanega stališča. Avtorica poskuša zgodovino druge svetovne vojne v Sloveniji razumeti tako, da upošteva več ravni dogajanja. Knjiga s podnaslovom Okupacija, kolaboracija, državljanska vojna, revolucija je izvorno izšla pri dunajski založbi Bhlau, slovenska različica ima še nekaj dodatkov, navedena pa je tudi nova literatura.

Zorn je uvodoma dejal, da je bilo na tematiko razkola slovenskega naroda napisanih že precej knjig in člankov, ki pa so obravnavali le en del celotne zgodbe, zato "nesrečen narod, ki nima konsenza o lastni zgodovini" potrebuje enoten pogled na dogajanje. Zgodovina se piše vedno znova, saj se doba in pogledi nanjo spreminjajo. Dokončne zgodovinske resnice zato ne more biti, če pa je, tako Zorn, gre za propagando. Zorn je prepričan, da se knjige Razdvojeni narod pri vseh nadaljnjih razpravah in raziskavah ne bo dalo zaobiti, s čimer se je strinjal tudi pisec kratke spremne besede dr. Jožef Bernik.

Bernik, ki je, kot je dejal, eden redkih še živih pričevalcev opisane dobe, je bil na novinarski konferenci kritičen tako do prejšnje komunistične oblasti, kot tudi do sedanje brezbrižne in žaljive drže slovenske vlade do povojnih zločinskih pobojev domobrancev. Bernik je prepričan, da v Sloveniji vlada državna ideologija, naklonjena prejšnjemu sistemu. Zakon o vojnih grobiščih, ki naj bi po Bernikovih besedah Slovence pripeljal do nekakšne katarze, je do domobranskih žrtev in njihovih svojcev žaljiv. Slednji pri sestavi zakona niso imeli nikakršne besede, kar po Bernikovih besedah jasno priča o dvoličnosti slovenske politike.

"Razdvojeni narod je na objavo čakal 60 let," je še povedal Bernik, ki meni, da bo pisanje Griesser-Pečarjeve prispevalo k pomembnemu vprašanju "česa ne smemo in kaj moramo". Prav tako upa, da knjiga ne bo zanetila sovraštva, ampak dialog.

Dr. Tamara Griesser-Pečar, avtorica več strokovnih knjig in članica avstrijsko-slovenske zgodovinske komisije, je na novinarski konferenci spregovorila o ljudeh, ki so med leti 1941-1946 zašli v hudo stisko, saj so se hkrati želeli upreti okupatorju, a se s silo, ki je vodila upor, niso mogli identificirati. Avtorica je opozorila, da v tem času ni bilo prostora za ljudi z drugačnimi nazori, kot jih je zagovarjala komunistična revolucija, in zato po njenem mnenju leto 1945 ni prišlo do osvoboditve, pač pa "do novega suženjstva drugega totalitarnega sistema".Nekatere teze Griesser-Pečarjeve so polemične odzive sprožile že na novinarski konferenci, čas za daljšo razpravo pa bo v četrtek, 9. septembra, ob 18. uri v knjigarni Konzorcij.