Vojteh Ravnikar je docent za arhitekturo in urbanizem na Fakulteti za arhitekturo ljubljanske univerze. Rodil se je 4. aprila leta 1943 v Ljubljani. Diplomiral je na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo in gradbeništvo. Bil je član skupine Kras iz Sežane in projektivnega biroja Kraški zidar. Bil je član uredništva revije AB Arhitektov bilten, vodil je organizacijski odbor Piranskih dnevov arhitekture. Od leta 1992 je bil glavni urednik revije Piranesi. Sodeloval je na številnih arhitekturnih delavnicah doma in v tujini. Samostojno je razstavljal na predstavitvah številnih idejnih projektov, med drugim na razstavi Vojteh Ravnikar in skupina Kras v Moskvi (1987), Celovcu (1988), Sarajevu (1989) in Beogradu (1989). Sodeloval je na mnogih skupinskih arhitekturnih razstavah, več let predaval na Piranskih dnevih arhitekture. Piše publicistične prispevke o arhitekturi. Od leta 1978 je realiziral vrsto projektov, predvsem na območju Krasa. Med množico projektov javnih in zasebnih stavb ter urbanističnih ureditev je projektiral blagovnico v Kozini, sežansko občinsko zgradbo, hotel Klub in poročno dvorano v Lipici, Kulturni center Srečko Kosovel v Sežani, hotel Piran v Piranu, turistično naselje Punta Skala in pošto v Zadru, Pokrajinski arhiv Koper, Galerijo Meduza II. v Piranu, igralnico Perla - Privee, Primorsko dramsko gledališče in novo knjižnico v Novi Gorici, stanovanjsko poslovno zgradbo Mandrač v Kopru. Uredil je tudi številne trge in druge javne prostore. Ukvarja se tudi z gledališko scenografijo. Vojteh Ravnikar je prejel nagrado Prešernovega sklada (1980), Borbino nagrado (1980), Plečnikovo nagrado (1987) in nagrado Piranesi (1992). Zlatko Šugman se je rodil 28. avgusta leta 1932 v Gorušnici na Ptuju. Član SLG Celje je bil v letih 1958-1961, mariborske Drame med letoma 1961-1965, Mestnega gledališča ljubljanskega pa v letih 1965-1992. Njegov repertoar je izjemno bogat, tako v gledališču kot na filmu, televiziji in radiu. Upodobil je več kot sto likov iz svetovne in domače dramatike. V svoji karieri je igral nosilne vloge v sodobnih evropskih in ameriških dramskih delih, zlasti je bil zapisan komiki. Odigral je tudi več antoloških likov na filmu, denimo v Tistega lepega dne, Ne joči, Peter in drugih. V 70-ih in 80-ih letih je bil pogost gost malega ekrana, saj je nastopil kar v nekaj najboljših slovenskih nadaljevankah. Zlatko Šugman je za igralske dosežke prejel več visokih priznanj in nagrad, med njimi nagrado Prešernovega sklada (1970), Severjevo nagrado (1975), prestižni Borštnikov prstan (1986), Župančičevo nagrado (1998) in leta 2001 nagrado Franeta Milčinskega - Ježka. Predsednik Republike Milan Kučan je Zlatka Šugmana letos odlikoval ob slovenskem kulturnem prazniku, ko mu je izročil odlikovanje častni znak svobode RS. Za Prešernovo nagrado je letos prispelo 22 predlogov (lani 18) - tri z glasbenega področja, osem s področja književnosti, pet z likovnega področja in šest s področja scenskih umetnosti. Vojteh Ravnikar in Zlatko Šugman sta bila za "veliko" Prešernovo nagrado nominirana že lani. Za nagrado Prešernovega sklada je prispelo 38 predlogov (lani 44) - šest za glasbo, pet za književnost, devet za likovno umetnost in osemnajst za scenske umetnosti. Štiri strokovne komisije so letos izmed prispelih predlogov izbrale nekaj več nominirancev za "male" Prešernove nagrade kot lani. Vrezec in Cvitkovič sta bila prav tako nominirana že lani. Meta Hočevar je še povedala, da so predračunski stroški za Prešernovo proslavo februarja prihodnje leto - skupaj s pogostitvijo - ocenjeni na 15,7 milijona tolarjev. Celotno organizacijo in producentstvo je prevzel GH Union. Poetico Slovenico si je zamislil ter jo bo koreografiral in zrežiral Milko Šparemblek, svetovno znani koreograf in plesalec ter tudi sam nosilec nagrade Prešernovega sklada. Na vprašanje, zakaj tradicionalna Prešernova proslava ne bo v Cankarjevem domu kot leta poprej, je Hočevarjeva pojasnila, da je Gallusova dvorana izredno zasedena, zato ni bilo dovolj terminov za tokrat bolj zahtevno pripravo proslave, ki bo zajela ples na govorjeno besedo. Nastopili bodo igralci in plesalci, v govorjeni besedi bodo zastopani stihi slovenskih pesnikov - od Prešerna do Jesiha. Slavnostni govornik bo eden od obeh nagrajencev za leto 2003. Upravni odbor Prešernovega sklada je v sodelovanju z ministrstvom za kulturo danes še enkrat, tretjič zapovrstjo, razpisal javni anonimni natečaj za avtorsko delo z glasbenega oziroma literarnega področja, s katerim naj bi spodbujali umetniško ustvarjalnost in si morebiti zagotovili delo, ki bi ga izvedli na Prešernovi proslavi. Prvo leto žirija UO ni podelila nobene nagrade, na drugem natečaju pa le drugo nagrado, ob čemer je ocenila, da ne bi bilo primerno za izvedbo na proslavi.