Panč udarec, ki ne bo bolel

Perica Jerković 

Zvrst komedije, kjer nastopajoči nagovarja občinstvo in jih zabava s pripovedovanjem smešnih zgodbic in šal, pri tem pa nobena tema ne ostane nedotaknjena, imenovana stand-up, se je pri nas pojavila že pred slabim desetletjem, v zadnjih dveh letih pa je doživela in še vedno doživlja precejšen vzpon. Na festivalu si bo tako v treh večerih mogoče ogledati petnajst slovenskih komedijantov. Prvi večer so nastopili Perica Jerković, Lucija Ćirović, Boštjan Gorenc - Pidžama, Mladen Pahovič in Jure Murko, danes zvečer se bodo na odru zvrstili Vid Valič, Klemen Mauhler, Klemen Bučan, Vanči Žorž in Andrej Colarič, jutri zvečer, zadnji dan festivala, pa lahko prisluhnete komedijantskim darom Ranka Babića, Tina Vodopivca, Marina Orsaga, Domagoja Pintarića in Mikija Bubulja.

Dolga in žlahtna zgodovina

Stand-up, katerega korenine segajo v 19. stoletje, je luč sveta ugledal v Združenih državah Amerike. Do petdesetih let so bili tovrstni komiki že skoraj stalnica v lokalnih klubih, kjer je bilo najprej mogoče prisluhniti le stereotipnim šalam, kasneje pa so zaradi neprimernega oziroma politično nekorektnega humorja, ki se je loteval tem, kot so politika in rasna segregacija, nekatere celo aretirali. V tem času so se proslavili mnogi znani igralci, na primer Woody Allen, Bill Cosby, Redd Foxx in Bob Newhart, svoj pečat pa so stand-up comedyju dodale tudi ženske, kot so Phyllis Diller, Joan Rivers, Elaine Boosler in Roseanne Barr. Pravo stand-up eksplozijo so v sedemdesetih povzročili televizijski šovi, kot so Saturday Night Live in The Tonight Show, ki sta med zvezde izstrelila mnoge komike, do osemdesetih pa si je že vsako manjše ameriško mesto lastilo svoj stand-up comedy klub, kjer so svojo kariero začeli tudi Robin Williams, Eddie Murphy in Jerry Seinfeld. Naglemu razvoju so sledila za nekatere nekoliko bolj mračna leta, saj so se zaradi poplave komikov na trgu številni morali boriti za svoj obstanek, vendar ne za dolgo, saj so internet, televizija, šole za komike in improvizacijske skupine pripomogli k ponovnemu dvigu stand-upa.

Prek oble do Slovenije

Iz New Yorka, ki so ga imeli za srce stand-up komedije, se je ta specifični komedijantski "performans" hitro širil po svetu. Najbolj odprtih rok so ga sprejeli Kanadčani, prevzeli pa so ga tudi na drugih celinah, in sicer tako v Avstraliji in Aziji kot tudi v Evropi. Še posebno priljubljen je postal v Veliki Britaniji, Nemčiji, Španiji in na Nizozemskem. Tako so se po svetu razpasli številni festivali, kot so Just for Laughs v Montrealu, Edinburgh Fringe na Škotskem, The Comedy Festival v Las Vegasu in Melbourne International Comedy festival v Avstraliji.

Tako je svež veter pred slabim desetletjem zaneslo tudi k nam, ko je leta 2001 skupina navdušencev, med njimi Jernej Kuntner in Violeta Tomič, v Caffe Antico poskušala vpeljati stand-up comedy večere. Tu sicer ni šlo za pravi stand-up, ampak so šovi bolj spominjali na kabaret, saj so nastopajoči igrali izmišljene like, pri čemer so uporabljali tudi številne rekvizite, kar pa ne sodi v klasično stand-up komedijo, poleg tega so tovrstni večeri tudi hitro zamrli. Pravi slovenski začetki stand-upa segajo v leto 2003, ko se je s to zvrstjo aktivno ukvarjalo okoli 10 ljudi, sicer je bilo napredek čutiti iz meseca v mesec, strmo pa se je začel vzpenjati lani, kar gre pripisati predvsem internetu. Tako slovenska stand-up komedija danes uživa vedno večjo medijsko podporo; prisotna je že v številnih klubih, gledališčih, letos pa je Panč poskrbel, da je stand-up dobil tudi svoj prvi samostojni festival.