Vendar SAZAS trdi drugače; po besedah njihove predstavnice za stike z javnostjo Katje Dolinar "je sodišče izdalo sklep o izvršbi, na podlagi katerega je dolžnik dolžan poravnati svoje obveznosti. Sklep o izvršbi je sodišče poslalo na naslov, ki je naveden v Poslovnem registru Slovenije in je javen podatek".
Še en razlog več za spor med njima je ta, da po Kruševačevih besedah AKD Izbruh že od samega začetka delovanja bojkotira SAZAS, saj naj zakonodaja, na podlagi katere delujejo, ne bi bila poštena do nekomercialnih in neprofitnih društev in organizatorjev. Ob tem dodaja, da naj bi SAZAS svoje postopke branil s tem, da so jim pošiljali račune, ki so jih ignorirali, kar je le izgovarjanje na zakon, ki ni primeren dejanskemu stanju. AKD Izbruh namreč deluje predvsem na prostovoljni neprofitni osnovi, saj so izvajalci, ki jih gostijo, običajno še neuveljavljeni, prav tako pa se za čas koncerta odpovejo avtorskim pravicam, če jih sploh imajo. SAZAS pa tu brani svoje stališče s tem, da večina avtorjev poleg svojih izvaja tudi tuja avtorska dela. Čeprav priznavajo, da gre v primeru AKD Izbruh predvsem za avtorsko zaščiteno glasbo, je organizator prireditve v skladu s 159. členom zakona o avtorskih in sorodnih pravicah tako kot vsi uporabniki dolžan posredovati spored skladb, in sicer v roku petnajstih dni po prireditvi, na podlagi katerega SAZAS potem izda račun.
Kot možno rešitev za neprofitne organizacije in avtorje, s katerimi sodelujejo, ki si plačila teh običajno ne morejo privoščiti, je SAZAS za zdaj ponudil 8. člen pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del, ki navaja, da združenje SAZAS lahko z interesnimi združenji uporabnikov sklene posebne tarifne sporazume. Ob tem poudarjajo, da je problem le v tem, da se društva med seboj ne organizirajo in ne podajo svojih predlogov, na podlagi katerih bi sklenili tak sporazum, ki bi bil sprejemljiv tako za uporabnika kot tudi za združenje SAZAS oziroma za avtorje glasbenih del.
Težave tudi drugod
Seveda pa AKD Izbruh ni edina nekomercialna organizacija, ki ima preglavice s SAZAS. S podobnimi situacijami se namreč dan za dnem soočajo vsa neprofitna društva po vsej Sloveniji. Tako so po besedah Ramiza Derlića iz KD Mladinski center Indijanez klubi na ljubljanski Metelkovi že pred časom ugotovili, "da je SAZAS organizacija, ki nikakor ne opravlja svojega poslanstva zaščite vseh avtorjev, temveč je dosedanja praksa pokazala, da privilegira ozek krog avtorjev, ki so zbrani okoli vodstva te organizacije. V vlogi represivnega organa in dosedanjega monopolista ‘udrihajo’ tudi po neprofitnih organizacijah, ki si ni morejo privoščiti pravne zaščite, in z izvršbami pobirajo od prirediteljev sredstva, ki so bila namenjena neprofitnim in večinoma prireditvam v javnem interesu. Izvršba, ki so jo opravili pri AKD Izbruh, je ‘lopovsko dejanje’, saj nas večina, ki poznamo slovensko glasbeno sceno, dobro ve, da gre za skupino mladih, ki nimajo nikakršnih apetitov po zaslužku, in bo izvršba ogrozila celotno mladinsko kulturno gibanje na Gorenjskem.
Vse to zaradi birokratskih zank iz prejšnjega režima, za katere smo upali, da se bodo odvile v demokratičnem duhu, ki nam ga v EU tako opevajo." Derlić ob tem poziva tudi avtorje, ki so člani SAZAS in se zavedajo krivice, ki jih ta organizacija povzroča alternativni glasbeni sceni v Sloveniji, naj "poskusijo vplivati na spremembe v delovanju podjetja 'goveje glasbene' elite ali pa iz združenja celo izstopijo, saj s članstvom le povečujejo legitimnost delovanja in so posredno tudi del tega organa". Hkrati podpira idejo o alternativni organizaciji, ki bi upoštevala razlike med komercialnimi in nekomercialnimi organizatorji ter uporabniki avtorskih del, in upa, da bo zadnji križarski napad na njih iz SAZAS na večino slovenskih prirediteljev botroval čimprejšnjemu organiziranju.
Podobno razmišlja tudi tajnik ljubljanskega KUD Franceta Prešerna Želko Pelicon, ki se strinja, da je to akcija SAZAS proti vsem neprofitnim društvom, in poudarja, da si pri dogodku, ki ga obišče le 50 ljudi, ne morejo privoščiti plačila najmanj stoevrskega računa. KUD Franceta Prešerna s SAZAS sicer ni v sporu zaradi vnaprej posnete neodrske glasbe, ki se predvaja v baru, se pa sooča s težavami, ko pride do živih prireditev, ki se odvijajo na odru, čeprav se njihovi gostje tako kot pri AKD Izbruh za čas koncerta odpovejo avtorskim pravicam, posledično pa so zaradi teh težav pred nekaj leti celo prekinili pogodbo z njimi. Tudi Pelicon podpira zamisel o združitvi neprofitnih organizacij, ki bi se postavili po robu SAZAS, kakor so se pred leti že združili nekateri založniki.
S trditvijo, da je SAZAS monopolna organizacija, se strinja tudi Matic Stergar, direktor Zavoda O iz Škofje Loke, ki pravi, da se avgusta sicer obetajo nova pogajanja s SAZAS, a meni, da je rešitev še zelo daleč, saj tako za združitev neprofitnih organizacij kot tudi za pošten sporazum s SAZAS za zdaj še ni potrebne zakonske podlage.
Ne glede na to, kako dolgo bodo SAZAS in alternativna društva še bili ta boj, si vsi želijo, da SAZAS končno postane kolektivna organizacija, ki bo pravično delila med vse avtorje in uporabnike, saj zaradi njihovega načina razpolaganja z denarjem v sami organizaciji SAZAS še nikoli ni bilo toliko nezadovoljnih članov kot danes.
